Novice od tu 16

 

Prvih deset let OIS

Eurogames v Ljubljani?

pisl_300 Po desetih letih delovanja, številnih planinskih izletih, kolesarskih podvigih in pohodih, letih organizirane redne rekreacijske vadbe badmintona, bovlinga, teka, plavanja, odbojke in plesa, po številnih uspešnih nastopih na mednarodnih športnih dogodkih, kot so EuroGames, Gay Games in Outgames, z več kot ducatom osvojenih odličij, potem ko so nekajkrat tudi sami v okviru Parade ponosa organizirali mednarodni turnir v bovlingu, je edina lgbt-športno-rekreacijska skupina letos svoj obstoj in delo formalizirala ter postala Športno društvo Out in Slovenija.

Out in Slovenija je nastala skoraj naključno, leta 2000, na pobudo Ricka Goldberga iz ZDA, aktivnega člana tamkajšnje Out in Connecticut. »Pri vas ste tako ‘outdoor’, zakaj ne bi stopili skupaj in ustanovili neformalno lgbt-športno skupino?« je predlagal prijatelju, ustanovnemu očetu Out in Slovenija Bojanu. In tako je v nekaj mesecih nastala www.outinslovenija.com. Z mavričnim kozolcem, elektronskim poštnim seznamom in s prvimi planinskimi aktivnostmi. Glavni namen je bil druženje v varnem okolju, ki ni ne skupina za samopomoč ne gejevski lokal, ampak mesto, kjer se prvenstveno srečaš zaradi rekreacije, a se hkrati ni treba bati neprijetnih vprašanj in mučnih situacij, ko beseda nanese na homoseksualnost. Ravno nasprotno, vprašanja so dovoljena in zaželena, izkušnje soljudi pa mnogokrat pomagajo pri iskanju lastnih odgovorov. Nekaj sto članic in članov je v prvih letih prineslo vse več potreb, tudi takih zunaj športno-rekreativnega področja. In tako je leta 2003 nastalo Društvo DIH, Out in Slovenija pa njegova športno-rekreativna sekcija. In medtem ko je Out in Connecticut že pred leti zaprl svoja vrata, je Out in Slovenija svoj obstoj septembra lani nadgradila, se osamosvojila od DIH-a in zaživela kot samostojno lgbt-športno društvo. Prvo pri nas. Zakaj samostojna pot, smo vprašali predsednika Out in Slovenija in zadnja štiri leta tudi člana izvršnega odbora Evropske gejevske in lezbične športne zveze – EGLSF Andreja Pišla.

Polformalno delovanje v okviru sekcije nekega društva je sicer zelo privlačno, ker gre predvsem za druženje in zabavo, vendar tovrstna organizacijska oblika ne nudi možnosti za nadgradnjo, za napredovanje. Na srečanju EGLSF leta 2006 v Madridu sem spoznal, kaj vse se da narediti, če deluješ formalno, organizirano, strukturirano in samostojno. Madžari so v tem smislu odličen zgled. Po udeležbi na EuroGames v Münchnu leta 2006 so se ob pomoči nemških in nizozemskih lgbt-športnih klubov uspeli tako dobro organizirati, da bodo leta 2012 gostitelji evropskih športnih iger EuroGames. Osamosvojitev nam bo torej omogočila bolj organizirano, sistematično in fokusirano delo na projektih in vsebinah, več pa bo tudi možnosti za pridobitev sredstev na javnih razpisih za šport. V ta namen se nameravamo letos včlaniti tudi v nekaj športnih organizacij pri nas, denimo v Športno zvezo Ljubljana in Športno unijo Slovenije. Seveda pa je uspeh odvisen od odziva lgbt-skupnosti. Množičnejši bomo, več bo sredstev, pestrejša bo ponudba. In obratno.

Out in Slovenija je že članica treh osrednjih mednarodnih lgbt-športnih organizacij: Evropske gejevske in lezbične športne zveze (EGLSF) od leta 2003, Mednarodne gejevske in lezbične športne zveze (GLISA) od leta 2006 in od lani tudi Federacije Gay Games (FGG). Kakšni so vaši načrti, zdaj ko ste samostojno društvo?

Še vedno bo naš osrednji namen skrb za varno in zdravo okolje za šport in rekreacijo LGBT in naših prijateljic in prijateljev. Če so bile v začetku delovanja v prednosti predvsem aktivnosti v naravi, so kasneje postale priljubljene tudi redne vadbene dejavnosti v zaprtih prostorih. Zadnja leta smo jih veliko pripravljali v sodelovanju z DIH-om, Mavričnim forumom, DIC Legebitro in s HeteroHomo navezo in jih s pomočjo pridobljenih sredstev poskušali kar se da subvencionirati. Tudi v prihodnje nameravamo veliko delati na subvencionirani ponudbi športa in rekreacije in članstvu nuditi tudi druge ugodnosti. Še vedno je med cilji tudi redna udeležba na velikih mednarodnih LGBT-športnih prireditvah: EuroGames, Gay Games in Outgames, od koder vedno prinesemo kakšno medaljo. Kar pa zadeva dolgoročne načrte, naj razkrijem, da si želimo v doglednem času, reciva, da je to manj kot deset let, v Ljubljano pripeljati eno od večjih mednarodnih športno-rekreacijskih  dogodkov. EuroGames so seveda najbolj realna možnost.

Sredi decembra ste s športnim tednom Out in Slovenije obeležili svojo obletnico in naznanili novo sezono programov vadbe badmintona, bovlinga, crossfita, ženske košarke, odbojke, plavanja in plesa. Bi lahko rekli, da je eden vaših ciljev popularizacija športa in rekreacije  znotraj lgbt-skupnosti? Je to sploh potrebno?

Po mojem prepričanju imata šport in rekreacija, četudi sta v lgbt-skupnosti množično razširjena, žal še vedno negativno konotacijo. Dojeta sta ali preveč tehnično, v smislu telovadbe, ali pa preveč tekmovalno. Mislim, da ima za to zasluge tudi šolski sistem, kjer je telovadba mnogokrat predvsem tekmovanje sovrstnikov. Pri OIS na šport in rekreacijo gledamo drugače. Gre seveda za telesno vadbo, a pomemben segment je tudi druženje, socializacija v varnem okolju, kjer je mogoče sklepati nova poznanstva in prijateljstva in kjer se lahko ob pogovoru z vrstniki najde odgovor na kakšno zagonetno vprašanje. Gre tudi za to, da narediš nekaj dobrega zase, pri tem uživaš, tekmuješ pa predvsem s samim seboj. Tudi mednarodnih športnih prireditev se udeležujemo v duhu, da je pomembno sodelovati, ne zmagati.

Na sliki: Paul Mart (92), najstarejši udeleženec Gay Games v Kölnu, častni član FGG, član prvega izvršnega odbora FGG in Andrej Pišl (31), predsednik Out in Slovenije in član izvršnega odbora EGLSF

Mitja Blažič

 

 

aids_250

Foto: Nada Žgank/Memento

Svetovni dan boja proti aidsu

Prvi december so pri Društvu informacijski center Legebitra obeležili z oblikovanjem velike, žive rdeče pentlje na Prešernovem trgu v Ljubljani. Zaradi hladnega vremena in sneženja je 25-metrski rdeči trak razvila le peščica kaveljcev in korenin, kljub temu pa so uspešno opozorili na problematiko širjenje virusa HIV. V zadnjih letih je tudi v Sloveniji naraslo število novo odkritih okužb z virusom HIV, kljub temu pa je število testiranj na HIV še vedno nizko. Pri Legebitri so z akcijo, ki je potekala v okviru nacionalne kampanje HIV/aids preventive »Prenašaj sporočilo, ne virusa«, želeli opozoriti tudi na to, da so osebe, ki živijo s HIV-om oz. z aidsom, pri nas še vedno pogosto stigmatizirane in diskriminirane. Pri Društvu za integracijo homoseksualnosti pa so prvi december obeležili z izdajo knjige Dihtivo, v kateri so objavljena dela z ljubezensko, erotično in seksualno LGBTIQ vsebino. Dela so prispela na literarni natečaj v okviru Dihovega HIV/aids preventivnega projekta »Pamet v roke, kondom na glavo!«.

brane_200Literarni izvoz

Brane Mozetič je bogatejši za dva nova prevoda. Pri hamburški gejevski založbi Maennerschwarm je v prevodu Andreja Lebna izšla njegova pesniška zbirka Banalije. Avtor je jo v živo predstavil 19. novembra 2010 v berlinski glbt-knjigarni Eisenherz, v nemških glbt-medijih pa se je že pojavilo nekaj pozitivnih ocen. To je že četrta Mozetičeva knjiga v nemščini. Skoraj istočasno je v Trstu izšla njegova prav tako četrta knjiga v italijanščini, prevod romana Zgubljena zgodba. Delo je prevedel Daniele Furlan, tržaški dnevnik Il Piccolo pa se je o prevodu razpisal kar dvakrat. Predstavitev je potekala 12. decembra 2010 v tržaški knjigarni Minerva.

plakat_200Plakat za vse družine

Kampanje za vse družine je oktobra v podporo novemu Družinskemu zakoniku lansirala tritedensko plakatno akcijo, s katero so želeli sporočiti, da v Sloveniji danes, tukaj in zdaj, obstajajo različni tipi družin in partnerstev in da morajo biti vse družine, vsa partnerstva enako spoštovana, enako zaželena, predvsem pa jim mora država po ustavi zagotavljati enake pravice. Približno 70 plakatov je bilo postavljenih v osmih mestih po državi (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota). Plakatna akcija, ki jo je podprla Ambasada Kraljevine Nizozemske, medijski sponzor pa je bil TAM TAM, parlamentarcev ni kaj dosti ganila. Vse bolj se zdi, da je Družinski zakonik politično mrtev.

lupsa_1_200

Foto: Jana.si

Slovenka leta

Pri reviji Jana bodo v kratkem izbrali Slovenko leta 2010 in med kandidatkami je tudi Maja Lupša, Matjaževa mama in Danijelova tašča. Matjaž in Danijel sta gejevski par, ki se mu je s pomočjo nadomestne matere v ZDA septembra 2008 rodila Ana. Anina babica je nominirana za Slovenko leta, ker se je javno izpostavila ob razpravi okrog Družinskega zakonika in se odločno postavila za pravice in pravno zaščito istospolnih družin. Maja Lupša, kot so zapisali pri Jani, »nam s svojimi razumnimi besedami in zgledom dopoveduje, da ni normalnih in drugačnih družin, ampak da so samo srečne in nesrečne, ne glede na to, kako so sestavljene.« O tem je Maja Lupša pisala tudi v svojem gostujočem komentarju v Narobe 14 (junij 2010). Kakorkoli že bodo izbrali pri Jani, pri Narobe je Maja Lupša mama leta!

vinjeta_200Krule

Na spletnem socialnem omrežju Facebook se je pojavila skupina 24KRUL.si – Zavod za indoktrinacijo in rekrutacijo. Kot so zapisali, gre za civilno iniciativo »RHC – Radikalne homoseksualne centrale, ki že tisočletja deluje na globalni ravni. Glavna namena organizacije sta indoktrinacija in rekrutacija slovenskega naroda v homoseksualizem s ciljem Velike homoseksualne diktature.« No, končno so karte postavljene na mizo – in je jasno, zakaj bomo v Sloveniji v letu 2011 imeli roza avtocestne vinjete. Več neverjetnih resnic si preberite na njihovem fejsiču.

Še ena plakatna

dihovci_200

Pri Dihu so konec novembra izvedli plakatno kampanjo proti homofobiji na univerzah, ki so jo spremljale tudi diskusije o tem vprašanju in stojnice, na katerih so prostovoljci delili informacije, nalepke in zloženke. Plakati so obešeni na stenah fakultet, študentskih domov in študentskih klubov. Kot je dejala avtorica plakatne akcije Angélique Marisein, ki je akcijo zasnovala po vzoru podobne francoske nacionalne kampanje, ki jo je lani izvajalo francosko ministrstvo za visoko šolstvo, glbt-študenti in študentke še vedno doživljajo nasilje in diskriminacijo zaradi svoje spolne usmerjenosti. »Homofobija preprosto ostaja ‘tihi problem’, nekaj, o čemer ne govorimo.«

luksic_200Prazne marnje

Primc & company so novembra sprožili moralno paniko, češ da po slovenskih šolah Amnesty International in Legebitra otrokom spreminjata spol in spolno usmerjenost. Ker jih s tako absurdnimi trditvami nihče ne bi jemal resno, so nase opozorili z množičnostjo: na izbrane elektronske naslove so pošiljali na stotine enakih sporočil in pozvali Ministrstvo za šolstvo, da prepove razpravo o homoseksualnosti v šolah. Na »elektronski mobbing« so se odzvali nekateri univerzitetni profesorji in profesorice in v izjavo za javnost med drugim zapisali, da »organizatorji dopisovalne akcije […] ponovno manipulirajo z zlonamernimi interpretacijami – programe, katerih cilj je ustvarjanje varnih prostorov za vse, označujejo kot zlorabo otrok in napad na človekove pravice, s tem pa izpričujejo svoje nevarno ozko pojmovanje demokracije ter samovoljno pojmovanje človekovih pravic in dokazujejo, kako nujni so projekti, ki opozarjajo na neenakosti in krivice.« Na njihove napade, ki so jih spervertirano poimenovali »teden protesta za spoštovanje človekovih pravic v šoli«, se je odzvala tudi Gimnazija Ptuj, kjer so med drugim potekale delavnice o človekovih pravicah in homoseksualnosti. V svojem pismu so med drugim zapisali: »Šola  mora razvijati razmišljujoče, kritične posameznike, kar počne v izobraževalnem procesu z vsem potrebnim strokovnim znanjem. K izobraževanju sodi tudi prepoznavanje predsodkov in stereotipov in ponujanje strategij za njihovo odpravo. Prav zato je dvom o primernosti sodelovanja z nevladnimi organizacijami pravzaprav vprašanje neke politične iniciative. S tem se v šolo vnaša politična agitacijo in to razumemo kot nelegitimni pritisk na naše delo. Vprašanja takšne narave razumemo kot iskanje konfliktov tam, kjer jih ni, torej za ustvarjanje konfliktov, kar je cenen populizem z dobičkonosnimi nameni.« Hkrati so poudarili, da tisti, ki svojih idej ne znajo uveljaviti drugače kot na račun drugih, vedno iščejo moteče druge. Na Gimnaziji Ptuj, še pišejo, dijake in dijakinje vzgajajo zoper tako logiko.

Piko na i traparijam, ki jih Primčeva civilna iniciativa dela v imenu RKC (spletna stran iniciative je na RKC strežnikih), je zadal Minister za šolstvo Igor Lukšič, ki je v parlamentu povedal, da so preverili delovanje Legebitre in Amnesty International na šolah  in da na teh delavnicah »nobena od spolnih praks ni bila posebej propagirana, torej ne gre za nobeno razširjanje ideologije katerekoli od spolnih praks«. Še več: izvajani program je »v skladu s cilji, je večkrat preverjen, ljudje, ki hodijo po šolah, imajo tudi ustrezno izobrazbo in so tudi preverjeni po kvaliteti, ne nazadnje so zraven tudi učitelji, ki preverjajo, kaj se tam dogaja.« Izpostavil je, da so k predložitvi dejstev pozvali tudi Civilno iniciativo za družino in pravice otrok, a » do danes niso odgovorili, nimajo dejstev. Tudi če ste bili pozorni, v vseh medijih niso postregli z dejstvi, kdo je bil tisti, oni samo govorijo, da se tu širi neka napačna ideologija.« Po ministrovem prepričanju so šole zaradi tovrstne kampanje začele ustavljati sodelovanje z nevladnimi organizacijami, in dodal, da je »s takšnimi akcijami šolskemu prostoru prizadejana škoda«.

Razkriti MSM bolj zadovoljni s spolnim življenjem

Končana je Evropska spletna raziskava EMIS o moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), skupen projekt akademskih, vladnih in nevladnih partnerjev iz 38 držav v Evropi. V raziskavi, ki jo je v Sloveniji opravil Inštitut za varovanje zdravja, je sodelovalo več kot 180 000 MSM, od tega 1036 iz Slovenije. Rezultati zaradi priložnostnega vzorčenja sicer niso reprezentativni za vse MSM, vendar velik vzorec omogoča dobre ocene stanja.

V Sloveniji je bila približno polovica sodelujočih mlajša od 30 let. Znanje o okužbi in o testiranju na okužbo s HIV je bilo med slovenskimi MSM dobro. 91 % sodelujočih je pravilno odgovorilo na vseh pet vprašanj v zvezi s HIV in o testiranju na okužbo s HIV. Če to primerjamo z MSM iz drugih držav, lahko ugotovimo, da so se slovenski MSM uvrstili malce pod evropsko povprečje (93 %) in pred nekatere države jugovzhodne in vzhodne Evrope (npr. Turčija 82 %, Litva 83 %, Ukrajina 84 %). 25 % sodelujočih MSM iz Slovenije je poročalo, da so se v preteklih 12 mesecih testirali na okužbo s HIV, kar je bilo občutno manj od evropskega povprečja (35 %). Državi z nižjo stopnjo testiranja med MSM sta bili le Litva (20 %) in Finska (24 %). Raziskava je pokazala tudi na velike regionalne razlike v razkrivanju istospolne usmerjenosti. 34 % slovenskih MSM je poročalo, da so outirani, kar je manj od evropskega povprečja (40 %) in podobno kot v nekaterih drugih srednjeevropskih državah (Madžarska 38 %, Slovaška 44 %, Italija 45 %). Razkritih je več kot dve tretjini MSM iz zahodnih in severozahodnih evropskih držav (npr. Nizozemska 81 %, Belgija 75 % in Norveška 73 %). 56 % slovenskih MSM je poročalo, da so zadovoljni s svojim spolnim življenjem. Raziskava je sicer pokazala, da je v državah z večjim deležem razkritih MSM pogosto tudi večji delež MSM, ki so zadovoljni s svojim spolnim življenjem. Ergo, takoj iz omare!

flash_250

foto: Miha Zaplotnik

Mavrični flash mob

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je skupina študentk tretjega letnika socialne pedagogike s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani pripravila poseben »flash mob«, s katerim so, kot pravi Nika Bošnjak, ena od organizatoric akcije, javnost poskušale opozoriti na homofobijo v družbi.

Kratke ulične akcije pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani se je udeležilo približno petdeset ljudi. S pomočjo barvnih balonov so sestavili mavrico, mimoidoče pa z glasnim sloganom »Pravice GLBT oseb so človekove pravice« opozorili na sistematično kršenje človekovih pravic gejev, lezbijk, biseksualih in transseksualnih oseb v Sloveniji.

 

Novice od tu sta pripravila Anamarija Šporčič in Roman Kuhar.

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Legebitra poziva zunanje ministrstvo, naj ukrepa

V zadnjih dneh so različni mediji poročali o možnosti sprejetja »antihomoseksualnega zakona«...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja