Prebijmo molk o temah LGBT v šolah

V sredo, 24. 1. 2018 je v Kopru potekal strokovni seminar z naslovom “Prebijmo molk o LGBT temah v šolah”, ki ga je organiziralo Kulturno izobraževalno društvo PiNA v sodelovanju z Društvom Legebitra. Na seminarju so predavale_i Katja Sešek in Katarina Majerhold, obe_a iz Društva Legebitra. Na okrogli mizi pa so sodelovale Urša Posavec, profesorica na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, Melani Centrih, nekdanja ravnateljica Gimnazije Ptuj, ter Kristina Hočevar, profesorica na Gimnaziji Moste.

Relevantne raziskave na področjih medvrstniškega nasilja in naslavljanja LGBT-tematik v šolah

Katja Sešek nas je seznanil_a z nekaj relevantnimi raziskavami na področju medvrstniškega nasilja in naslavljanja LGBT-tematik na šolah.

Spregovoril_a je o raziskavi o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk (Švab, Kuhar, 2005), v kateri je bilo vključenih 445 mladih v Sloveniji. Raziskava razkriva, da je več kot 50 % vprašanih poročalo o izkušnji nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti. Do podobnih rezultatov pa so prišli tudi v raziskavi o vsakdanjem življenju istospolno usmerjenih mladih (Društvo informacijski center Legebitra, 2007) ter v raziskavi o pravni podinformiranost LGBT skupnosti in vsakdanjem življenju gejev in lezbijk (Švab, Kuhar, 2014), raziskavi o vsakdanjem življenju mladih LGBTIQ+ oseb (društvo Parada ponosa, 2017), raziskavi o potrebah transspolnih oseb v Sloveniji (Zavod Transakcija in Društvo informacijski center Legebitra, 2015), ter Evropski raziskavi o LGBT osebah Agencije Evropske unije za temeljne pravice – FRA (2012).

Predstavil_a pa nam je tudi izsledke raziskave o pomanjkanju strokovne usposobljenosti učiteljic_jev na področju preprečevanja nasilja. Z raziskavo Homofobija na naši šoli so ugotovile_i, da se učitelji_ce počutijo premalo usposobljene_ni za preprečevanje nasilja na šoli (Magič, 2012).

Po koncu predstavitve se je odprla razprava, zakaj se z vsako novejšo raziskavo delež diskriminiranih oseb povečuje. Prišle_i smo do ugotovitev, da bi to bilo lahko posledica večje ozaveščenosti o tem, kaj vse spada pod pojem diskriminacija. Pogovarjale_i smo se, da so včasih ljudje med diskriminacijo in nasilje štele_i zgolj fizično nasilje, sedaj pa se vse več ljudi zaveda, da diskriminacija ni zgolj to, ampak tudi verbalno nasilje, sovražni grafiti … Možno je tudi, da je delež diskriminiranih ljudi večji, ker se o tem tudi več govori kot nekoč.

LGBT-tematike in učni načrti – predstavitev analize

Katarina Majerhold nam je predstavila analizo lastne raziskave LGBT-tematike in učnih načrtov, in sicer programske smernice za delo oddelčnega učiteljskega zbora in oddelčne skupnosti v osnovnih in srednjih šolah ter v dijaških domovih (2005).

Za splošne in strokovne gimnazije je ugotovila, da bi LGBT-tematiko lahko vključile_i v predmet sociologije v sklopu razumevanja razlike med biološkim in družbenim spolom (ki je omenjeno le enkrat). Tematiko pa bi lahko vključile_i tudi v temo o predsodkih in nasilju.

Pri slovenščini bi lahko govorile_i o primerih LGBT-oseb iz svetovne in slovenske književnosti, lahko pa bi govorile_i tudi o pisateljih_icah, ki se borijo proti diskriminaciji. Prav tako se veliko možnosti za naslavljanje LGBT-tematik pokaže pri tujih jezikih. Pri vzgoji za medije bi LGBT-tematike lahko vključile_i med propagande, nasilje in spolnost. Pri zgodovini med spreminjanje vloge moških in žensk skozi zgodovino, zatiranje LGBT-oseb kot drugače mislečih, v čas nacizma, v čas Jugoslavije … Pri geografiji se priložnost za naslavljanje LGBT-tematik pojavi pri homoseksualnosti Fa’afafinov na Samoi. Pri umetnostni zgodovini pa skozi različne oblike izražanja.

Predstavila nam je še programske smernice za delo na Mednarodni gimnaziji Bežigrad, kjer besedi ‘spolnost’ ali ‘spolna usmerjenost’ nista nikjer omenjeni. Na umetniški gimnaziji, tako na likovni kot na gledališki smeri (Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana in Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana), pustijo dijakom_injam prostor za upoštevanje LGBT-tematik pri likovni vzgoji, na gledališki smeri imajo pa tudi možnost udeležiti se ustvarjalne delavnice Vživljanje v druge in drugačne osebe. Na Škofijski klasični gimnaziji Šentvid predvidevajo okroglo mizo na temo spolnost, prav tako je v njihovem kurikulumu beseda homoseksualnost, za razliko od drugih šol, omenjena.

Okrogla miza dobrih praks naslavljanja LGBT-tematik v šolah s poudarkom na neformalnih metodah izobraževanja

Melani Centrih je izpostavila, da bo njihova šola ena izmed prvih v Sloveniji, kjer bo na maturantskem plesu skupaj plesal homoseksualni par. LGBT-tematike je možno zaslediti na tako na njihovi spletni strani, kot tudi pri izobraževanju. Urša Posavec je na področju LGBT-tematik samouk. Vsega, kar zna, se je naučila sama iz člankov, prek Legebitre … Pri pouku tujega jezika LGBT-tematike naslavlja kadarkoli za to dobi priložnost. Ko se spozna z novim razredom, jih na začetku vedno vpraša po imenu in tudi po zaimku, za katerega ki dijaki_nje želijo, da ga uporablja. Prav tako se dijaki_nje k njej obračajo nanjo za individualne konzultacije. Kristina Hočevar pri pouku slovenščine redno naslavlja LGBT-tematike. Kot primer navede podčrtovanje stavčnih členov v stavku, v katerem je razvidno, da gre za homoseksualni par. Pravi, da sama naslavlja LGBT-tematiko, saj je mnenja, da moramo otrokom omogočiti izkušnjo raznolikosti.

Delavnice naslavljanja LGBT-tematike

Na delavnici ‘Kako bi se pa jaz odzval_a?’ smo na podlagi vinjet iskale_i najboljše možne rešitve, ki bi lahko postale primeri dobre prakse za delo na področju LGBT-tematik.

Nadaljevale_i smo z delavnico ‘Kje je naša šola’, kjer smo iskale_i ideje, kje na šolah bi lahko naslavljale_i LGBT-tematike. Prišle_i smo do idej, da bi jih lahko naslavljale_i v kurikulumu ter tudi na svetu staršev, svetu dijakov, roditeljskih sestankih, konferencah, krožkih in aktivih. Poleg vsega naštetega pa bi bilo smiselno organizirati tudi (interaktivne) delavnice o LGBT-tematikah. Potrebno je delo na infrastrukturi – stranišča in garderobe za vse spole – ter naslavljanje učenk_cev v dokumentih, kot so vpisnice, izpiti, po imenu, po katerem želijo biti klicane_i.

Seminar smo zaključile_i z delavnico ‘Kako naprej’, na kateri smo individualno načrtovale_i akcije, kje ter kako bi lahko naredile_i prve, majhne, a potrebne korake za boljši jutri.

Katja Melavc

Ostali prispevki: Uredništvo

Oaza prijateljstva

Društvo Parada ponosa in Hetero – Homo Naveza, kot obljubljeno, pripravljata “Oazo...
Preberi