Predčasne volitve v Državni Zbor RS 2018

Politične stranke o pravicah LGBT-oseb v Sloveniji

Pred predčasnimi volitvami v Državni zbor smo pri uredništvu Narobe bloga različnim političnim strankam posredovale_i 11 vprašanj, ki so povezana za zagotavljanjem enakosti za LGBT-osebe. Vprašanja smo posredovale_i strankam in listam, ki imajo kandidate_ke v vseh volilnih enotah in za katere smo na podlagi različnih javnomnenjskih anket ocenile_i, da bi na volitvah lahko dosegle_i 3 odstotni prag, in sicer:

  • Demokratični stranki upokojencev Slovenije – DeSUS
  • LeviciListi Marjana Šarca – LMŠ
  • Novi Sloveniji – krščanskim demokratom – NSi
  • Piratski stranki Slovenije
  • Slovenski demokratski stranki – SDS
  • Slovenski ljudski stranki – SLS
  • Slovenski nacionalni stranki – SNS
  • Socialnim demokratom – SD
  • Stranki Alenke Bratušek
  • Stranki modernega centra – SMC
  • Združeni levici – demokratični stranki dela

Odgovora nismo prejele_i od šestih strank in ene liste, in sicer:

  • Demokratične stranke upokojencev Slovenije – DeSUS
  • Liste Marjana Šarca – LMŠ
  • Slovenske ljudske stranke – SLS
  • Slovenske nacionalne stranke – SNS
  • Stranke Alenke Bratušek
  • Stranke modernega centra – SMC
  • Združene levice – demokratične stranke dela

O razlogih za molk lahko le špekuliramo. Zaskrbljujoče pa je, da nam odgovorov ni poslala Stranka modernega centra – SMC, ki je oblikovala vlado pred štirimi leti, in Lista Marjana Šarca – LMŠ, ki ji javnomnenjske ankete napovedujejo drugo mesto. Obe sicer načeloma podpirata enakost LGBT-oseb.

Odgovore strank objavljamo v celoti. V uredništvu Narobe bloga smo ocenile_i, da nekateri odgovori zahtevajo umestitev v kontekst, zato v nadaljevanju objavljamo povzetke nekaterih odgovorov z uredniškim komentarjem. Vsa mnenja in stališča namreč niso nujno utemeljena na sodobnih spoznanjih različnih strok ali pa so celo zavajajoča. Vsa ta mnenja strank smo izpostavile_i in jih na kratko komentirale_i. Zavedamo se, da se zaradi tega lahko ustvari vtis, da favoriziramo določene stranke in diskreditiramo druge. Nikomur ne moremo niti ne želimo preprečiti, da si ustvari takšno mnenje. V Uredništvu Narobe bloga imamo jasno politiko – enakost za vse ne glede na spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izrazi in/ali katerokoli drugo osebno okoliščino ter njihovo presečnost.

Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

Levica, NSi, SD in Piratska stranka menijo, da je pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin, pri čemer vsaka o od njih svoje mnenje argumentira drugače. Pri SDS-u menijo nasprotno, saj, kot so zapisale_i, je spoštovanje človekovih pravic varovano z Ustavo RS, koalicijska pogodba, kot jo razumejo, pa je namenjena zapisu strateških odločitev.

Nujno je, da se obrazložitev odgovora, ki ga je podal NSi, postavi v kontekst. Zapisale_i so namreč, da so v med najranljivejšimi družbenimi skupinami v svetu, Evropi in Sloveniji kristjani_ke. Pri tem niso omenile_i, da so lahko kristjani_ke tudi LGBT-osebe.

Kristjani_ke so zaradi svoje vere res preganjane_i v nekaterih predelih sveta in ne dvomimo, da so deležne_i sovražnega govora in dejanj v Evropi, Zahodnem svetu in Sloveniji. Imajo pa vsaj v omenjenih delih sveta različne krščanske denominacije svoje verske objekte, vrtce, šole, bolnišnice, politične stranke, predstavnice_ke na pozicijah moči (v parlamentih, na ministrstvih v javnih zavodih …). Največja med njimi v Sloveniji Rimskokatoliška cerkev ima verski objekt vsaj v vsakem kraju. Dela proste dneve imamo ob večjih katoliških praznikih (ne pa tudi nekaterih drugih krščanskih, če ostanem le pri tej religiji). In še bi lahko naštevala. Trditev, da so kristjani_ke med najranljivejšimi družbenimi skupinami je torej v najboljšem primeru nedostojna, v najslabšem pa namerno popačenje dejstev.

S kakšnimi ukrepi boste naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

Vse stranke, ki so odgovorile na naša vprašanja, se strinjajo, da je treba nasloviti medvrstniško nasilje v šolah, pri čemer so vse stranke, razen Piratske, svoj odgovor razširile na vse osebne okoliščine. Spraševale_i pa smo po naslavljanju specifik medvrstniškega nasilja, ki temelji na homofobiji, bifobiji in transfobiji.

Katere pomanjkljivosti vidite v Zakonu o partnerski zvezi?

Pri Levici, SD-ju in Piratski stranki pomanjkljivosti vidijo v še vedno obstoječi neenakopravnosti. Za NSi pa je pomanjkljivost v tem, da Zakon o partnerski zvezi ne omogoča uveljavljanja ugovora vesti za matičarke_je oz. uradne pooblaščene osebe, ki ne bi želele izvajati sklenitve istospolnih partnerskih skupnosti zaradi svojega osebnega, verskega ali drugega prepričanja.

Mogoče se komu na prvi pogled zdi, da je izjava NSi povsem utemeljena, tudi če se z njo ne strinjamo. Predvsem pa je nevarna, saj odpira možnost za zakonsko regulacijo ugovora vesti za dostop do vrste pravic. Zakaj bi zakonsko regulirale_i le ugovor vesti zaradi spola in spolne usmerjenosti? Zakaj ne tudi zaradi etnične pripadnosti ali rase? Javno dostopne storitve omogočajo udejanjanje pravic, zato so dostopne za vse. Vse preostalo je diskriminacija na podlagi ustavno in zakonsko zaščitne osebne okoliščine oz. osebnih okoliščin. Če kot matičar_ka ali uradna oseba meni, da nekdo ni upravičen_a do določene javne storitve in s tem do udejanjanja pravic, naj še enkrat premisli o svojem poklicu.

Pri SDS so v odgovoru zapisale_i, da Zakon o partnerski zvezi dopušča različne in nejasne interpretacije postopka posvojitev otrok. Menijo namreč, je posvojitev v svojem bistvu pravica otroka, da je posvojen v skupnost, ki jo je izgubil, in sicer v skupnost očeta in matere. SDS ima prav. Biti posvojen je v svojem bistvu pravica otroka, pri čemer se zasleduje načelo največje otrokove koristi. Vse pri SDS pa hkrati lahko pomirimo, da je Zakon o partnerski zavezi jasen. Tretji odstavek 2. člena in četrti odstavek 3. člena eksplicitno določata, da partnerki_ja partnerske zveze oz. partnerki_ja nesklenjene partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka. Pri enostranski posvojitvi pa otrok ostane pri enem od svojih že obstoječih staršev, čemur s priključi še drugi starš, ki je včasih pač istega spola.

Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

Pri Levici, SD-ju in Piratski stranki bi tak predlog podprle_i, pri NSi in SDS-u pa ne. Pri slednjih so zapisale_i, da so se o tem vprašanju že izrekale_i državljani_ke na referendumu. Kar je res. Lahko pa omenjeni referendumu oporekamo legitimnost, saj se je odločalo o (ne)enakem dostopu vseh do določene javne storitve.

Pri NSi se pri obrazložitvi svojega negativnega odgovora sklicujejo na mnenje Usmerjevalnega odbora za bioetiko pri Svetu Evrope, ki da je prepričan, da pravica imeti otroka ne obstaja kot splošna človekova pravica, da ima otrok legitimen in pomemben interes, da ima očeta in mater ter da dva očeta ali dve materi ali samski roditelj tega interesa ne morejo zadovoljiti. Leta 2012 se je omenjeni usmerjevalni odbor preoblikoval v Odbor za bioetiko pri Svetu Evrope, hkrati pa iz stališča Komisije RS za medicinsko etiko o Družinskem zakoniku z dne 6. marec 2012 razvidno, da gre za mnenje francoskih etikov v omenjenem usmerjevalnem odboru, torej ne za mnenje ali stališče celotnega dobra, kot so zapisale_i pri NSi.

Ali bi podprle_i predlog spremembe 37. člena pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki bi omogočil pravno priznanje spola na podlagi samoidentifikacije (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

Pri Levici in SD-ju bi podrle_i takšno spremembo. Pri NSi, Piratski stranki in SDS-u pa ne. NSi in SDS predloga ne bi podprla, ker menita, da je spol biološka kategorija in ne družbena in ker nasprotujejo teorijam spolov oz. teoriji spola. Glede prve trditve zapišimo le: Eppur si muove. O teoriji spola ali celo o teorijah spolov pa le to, da ga strokovnjaki_nje na področju spolov poznajo le kot prazni označevalec, kamor nasprotnice_ki enakosti na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete kanalizirajo neutemeljene strahove neinformiranih ljudi.

Pri Piratski stranki menijo, da je področje pri nas premalo raziskano in mora biti strokovno podprto. Da pravica mora obstajati, da pa sta pri tem pomembna podpora in usmerjanje medicine in strokovnjakinj_ov. Glede na to, da ima več evropskih držav urejeno pravno priznanje spola, ki temelji na samoidentifikaciji, ter da je tovrstna regulacija trend v Evropi, je vsaka skrb odveč. Transspolne osebe same_i najbolj vedo, kdo so in kaj potrebujejo.

Ali se vam zdi primerno, da se pri darovanju krvi zavrača moške, ki imajo spolne odnose (tudi) z moškimi ne glede na stopnjo tveganosti njihovega spolnega vedenja?

Pri Levici, Piratski stranki in SD-ju so je tovrstno zavračanje ne zdi primerno. Pri NSi in SDS pa zaupajo stroki, ki določa pogoje za darovanje krvi in se jim zato tovrstno zavračanje zdi primerno.

Pogoji za to, kdo je primeren_a darovalka_ec krvi, so v domeni stroke, pri čemer stroka pogoje lahko postavi le na strokovno utemeljenih argumentih. Spolna usmerjenost ne more bit izključevalni faktor, ker je to osebna okoliščina, na podlagi katere je diskriminacija prepovedana. Izključevalni faktor pa je lahko tvegano spolno vedenje, ki pa ni odvisno od spolne usmerjenosti. Torej, samo za ilustracijo, če je oseba v monogamnem istospolnem partnerstvu, je njeno spolno vedenje enako (ne)tvegano, kot spolno vedenje osebe v monogamnem heteroseksualnem partnerstvu.

Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo kot metodo »zdravljenja« homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

Pri Levici, Piratski stranki in SD-ju bi tovrstni predlog podprle_i, saj homoseksualnost ni bolezen. Pri NSi menijo, da je odločitev za tovrstno terapijo odločitev posameznice_ka, ki ji_mu je ne bi omejevale_i. Pri SDS pa, da strokovna dognanja ni treba zakonsko omejevati ali izključevati, saj bi potemtakem morale_i zakonsko prepovedati ali dovoljevati vsakršne terapije, ki jih stroka ne uporablja več, ali pa dovoliti vsakršne nove terapije. Naj izpostavimo: Homoseksualnost ni bolezen, zato je vsakršno »zdravljenje« poseg v človekovo pravico do zdravja, telesne in duševne nedotakljivosti ter človekovega dostojanstva, torej zavržno dejanje.

Stranke smo spraševale_i tudi po tem, ali bi pri morebitni novi kandidaturi podprle_i trenutno varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ali se jim zdi institut zagovornika načela enakosti, ki je bil vzpostavljen z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, pomemben ter kakšne lastnosti bi morale_i imeti kandidati_ke za ministre_ice. Odgovore na ta in vsa že izpostavljena vprašanja si lahko preberete v nadaljevanju. Objavile_i smo jih v zaporedju pridobivanja odgovorov od posamezne stranke.

 

 

TUKAJ SO OBJAVLJANI CELOTNI ODGOVORI POSAMEZNIH STRANK:

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

Obrazložitev:

Med najranljivejšimi družbenimi skupinami na svetu, v Evropi in v Sloveniji so kristjani, ki so prepogosto tarče sovražnega govora in sovražnih dejanj.

2.     S kakšnimi ukrepi boste naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

Obrazložitev:

Vsako vrstniško nasilje je nesprejemljivo. Poskrbeli bomo za razbremenitev učiteljev z birokratskim delom, da se bodo lahko bolj posvetili učencem in delu z njimi.

3.     Katere pomanjkljivosti vidite v Zakonu o partnerski zvezi?

Obrazložitev:

Zakon ne vsebuje možnosti uveljavljanja ugovora vesti za matičarje oziroma za uradne in pooblaščene osebe, ki ne bodo želele izvajati sklenitve istospolnih partnerskih skupnosti zaradi svojega osebnega, verskega ali drugega prepričanja. To je bistvena pomanjkljivost.

4.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    NE

Obrazložitev:

Usmerjevalni odbor za bioetiko Sveta Evrope je prepričan, da pravica imeti otroka kot splošna človekova pravica ne obstaja.  Otrok ima legitimen in pomemben interes, da ima očeta in mater in da dva očeta ali dve materi ali samski roditelj tega interesa ne morejo zadovoljiti.

5.     Ali bi podprle_i predlog spremembe 37. člena pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki bi omogočil pravno priznanje spola na podlagi samoidentifikacije (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    NE

Obrazložitev:

Človekov spol je biološka kategorija in nasprotujemo ideologiji teorije spola.

6.     Ali se vam zdi primerno, da se pri darovanju krvi zavrača moške, ki imajo spolne odnose (tudi) z moškimi ne glede na stopnjo tveganosti njihovega spolnega vedenja?

a.    DA

Obrazložitev:

Zaupamo stroki, ki določa pogoje za darovanje krvi.

7.     Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo kot metodo »zdravljenja« homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

Obrazložitev:

To je odločitev posameznika, ki mu je ne bi onemogočali s prepovedmi.

8.     V naslednjem letu se izteče mandat varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Ali bi jo podprle_i, če bi ponovno kandidirala?

a.    NE

Obrazložitev:

Podprli je nismo niti pri prvi kandidaturi.

9.     Zakon o varstvu pred diskriminacijo je vzpostavil institut zagovornika načela enakosti. Ali menite, da je takšen institut pomemben člen pri varovanju pred diskriminacijo?

a.    NE

Obrazložitev:

Izkušnje kažejo, da institut ni učinkovit – število napadov na kristjane s sovražnim govorom in sovražnimi dejanji se ne zmanjšuje.

10.    Če bi vaša stranka ali lista po volitvah dobila priložnost za sestavo nove vlade, kakšne lastnosti in vrednote bi morale_i imeti vaše_i kandidati_ke za ministre_ice:

Sprejemati in živeti morajo vrednote krščanske demokracije: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo in pravičnost.

11.   Kdo bi bile_i vaše_i kandidati_ke za ministre_ce?

PODROČJE IME/PRIIMEK
izobraževanje, znanost in šport  Za odgovor na to vprašanje počakajmo volilne rezultate.
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
notranje zadeve
zdravje
kultura
pravosodje
zunanje zadeve
javna uprava
finance
gospodarstvo

1.   Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

a.    DA

Obrazložitev:

Kapitalizem ni samo sistem razrednega izkoriščanja in zapostavljanja, ampak tudi izkoriščanja in zapostavljanja na podlagi spola, etničnosti, narodnosti, hendikepiranosti, spolne usmerjenosti ter drugih osebnih okoliščin. Zaradi tega je ob spoštovanju različnosti ranljivih družbenih skupin in upoštevanju morebitnih specifičnih potreb nujno zagotoviti enake možnosti za vse. Ohranjanje diskriminacije katerekoli ranljive skupine je za Levico nesprejemljivo.

2.    S kakšnimi ukrepi boste naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

Obrazložitev:

Vsekakor je potrebno zagotoviti ustrezne preventivne ukrepe (ozaveščanje, izobraževanje ipd.) ter zagotoviti pravočasno ukrepanje v primeru vsakršnega nasilja.

3.    Katere pomanjkljivosti vidite v Zakonu o partnerski zvezi?

Obrazložitev:

V Levici menimo, da urejanje tega področja v posebnem zakonu in z omejevanjem nekaterih pravic ne pomeni odprave diskriminacije, ampak pomeni njeno ohranjanje. Odprava diskriminacije je možna le s popolnim izenačenjem istospolnih in raznospolnih parov in dodelitvijo enakih pravic in obveznosti.

4.    Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

a.    DA

Obrazložitev:

Odprava omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare je eden izmed ukrepov, ki je nujno potreben za odpravo obstoječe diskriminacije.

5.    Ali bi podprle_i predlog spremembe 37. člena pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki bi omogočil pravno priznanje spola na podlagi samoidentifikacije (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

a.    DA

Obrazložitev:

Trenutna ureditev pravnega priznanja spola ne zagotavlja spoštovanja človekovih pravic in je v nasprotju z resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

6.     Ali se vam zdi primerno, da se pri darovanju krvi zavrača moške, ki imajo spolne odnose (tudi) z moškimi ne glede na stopnjo tveganosti njihovega spolnega vedenja?

b.    NE

Obrazložitev

Tudi v omenjenem primeru gre za primer diskriminacije.

7.    Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo kot metodo »zdravljenja« homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

Obrazložitev:

Omenjena terapija implicira, da je homoseksualnost motnja ali bolezen, kar je za nas nesprejemljivo. Mednarodna organizacija (WHO) je že leta 1990 homoseksualnost zbrisala s seznama psihičnih motenj in tako odstranila oznake bolezen, motnja ali sprevrženost. Gre torej za nevarne prakse, ki poglabljajo osebne stiske ter spodbujajo ustvarjanje predsodkov, zato bi bila njihova prepoved na mestu.

8.    V naslednjem letu se izteče mandat varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Ali bi jo podprle_i, če bi ponovno kandidirala?

b.    NE

Obrazložitev:

Funkcija Varuha človekovih pravic je pomembna funkcija, ki ima dovolj pristojnosti in moči, da lahko vpliva na boljše stanje v družbi, še zlasti na izboljšanje položaja ranljivih družbenih skupin, za katere v Levici vselej povzdignemo glas. Odločen odziv in neodvisna kritika aktualnih dogodkov je bistvena za izvrševanje funkcije varuha. V tem mandatu smo videli premalo odločnosti in premalo jasnega zavračanja sovražnega diskurza, ki smo mu priča (referendum o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, t. i. begunska kriza, sprejemanje spornega Zakona o tujcih…).

9.    Zakon o varstvu pred diskriminacijo je vzpostavil institut zagovornika načela enakosti. Ali menite, da je takšen institut pomemben člen pri varovanju pred diskriminacijo?

a.    DA

Obrazložitev:

Dejansko bi lahko bil, če bi imel dovolj sredstev in pristojnosti. Levica je predlagala oboje, zlasti možnost, da zagovornik zahteva presojo ustavnosti sprejetih zakonov in vloži tožbo v imenu diskriminiranih oseb (actio popularis).

10.    Če bi vaša stranka ali lista po volitvah dobila priložnost za sestavo nove vlade, kakšne lastnosti in vrednote bi morale_i imeti vaše_i kandidati_ke za ministre_ice:

Na prvo mesto v Levici vselej postavljamo strokovnost in vsebinsko poznavanje področja, za katerega predlagamo posamezno/-ega kandidatko/-a. Ostale lastnosti, ki morajo biti v ospredju, so visoka osebna integriteta, delavnost, načelnost ter organizacijske sposobnosti, pa tudi svetovno nazorska skladnost pogledov kandidatk/-ov s stališči stranke. Mimo tega kot načelna in konsistentna stranka ne moremo.

11.    Kdo bi bile_i vaše_i kandidati_ke za ministre_ce?

PODROČJE IME/PRIIMEK
izobraževanje, znanost in šport
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
notranje zadeve
zdravje
kultura
pravosodje
zunanje zadeve
javna uprava
finance
gospodarstvo

O morebitnih kandidatkah in kandidatih za ministrska mesta se na tej točki ne izrekamo, saj bi bilo to popolnoma neresno in bi po nepotrebnem bremenilo povolilni pogajalski proces o potencialnem sodelovanju stranke v vladni koaliciji ter kadrovskem prispevku Levice pri oblikovanju naslednje vlade.

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

b.    NE

Obrazložitev:

Spoštovanje človekovih pravic  je varovano z ustavo, na katero priseže vsak minister pred nastopom svoje funkcije. Koalicijska pogodba kot jo razumemo, pa je namenjena zapisu strateških odločitev, ki jih namerava koalicija izpeljati v prihodnjem mandatu. Omenjeno bi bilo mogoče zapisati v etični kodeks koalicije, pri čemer naj spomnimo, da je bila prva vlada Janeza Janše edina vlada, ki je etični kodeks tudi podpisala.

2.     S kakšnimi ukrepi boste naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

Obrazložitev:

Potrebno je vzpostaviti ničelno toleranco do verbalnega in fizičnega nasilja na podlagi vseh in ne samo določenih osebnih okoliščin, kar se lahko stori z ozaveščanjem.

3.     Katere pomanjkljivosti vidite v Zakonu o partnerski zvezi?

Obrazložitev:

Zakon o partnerski zvezi je uredil bistveno širši krog pravic istospolnim parom. Še vedno pa dopušča različne in nejasne interpretacije glede postopka posvojitve otrok istospolnim parom. Menimo, da je posvojitev v svojem bistvu  pravica otroka, da je posvojen v skupnost, ki jo je izgubil, in sicer v skupnost očeta in matere.

4.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

b.    NE

Obrazložitev:

O tem vprašanju so se že izrekle državljanke in državljani na referendumu.

5.     Ali bi podprle_i predlog spremembe 37. člena pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki bi omogočil pravno priznanje spola na podlagi samoidentifikacije (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

b.    NE

Obrazložitev:

Ne strinjamo se s teorijami spolov, ki naštevajo množico spolov oziroma, ki spol razumejo kot družbeno kategorijo in ne kot biološko danost.

6.     Ali se vam zdi primerno, da se pri darovanju krvi zavrača moške, ki imajo spolne odnose (tudi) z moškimi ne glede na stopnjo tveganosti njihovega spolnega vedenja?

a.     DA

b.    NE

Obrazložitev

O zavračanju darovalcev krvi naj odloči medicinska stroka in ne politika. Zagovarjamo, da se zavrne vse darovalce, ki jih medicinska stroka pripozna kot darovalce iz rizičnih skupin.

7.     Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo kot metodo »zdravljenja« homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

b.    NE

Obrazložitev:

Menimo, da strokovna dognanja ni potrebno zakonsko omejevati ali izključevati, saj bi potemtakem morali zakonsko prepovedovati ali dovoljevati vsakršne terapije, ki jih stroka ne uporablja več ali pa z zakonom dovoliti vsakršne nove terapije. S tem bi se politika postavila nad stroko.

8.     V naslednjem letu se izteče mandat varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Ali bi jo podprle_i, če bi ponovno kandidirala?

a.     DA

b.    NE

Obrazložitev:

O tem je prezgodaj govoriti, ker ne poznamo, kateri drugi kandidati se bodo prijavili. Podprli bomo najboljšega kandidata.

9.     Zakon o varstvu pred diskriminacijo je vzpostavil institut zagovornika načela enakosti. Ali menite, da je takšen institut pomemben člen pri varovanju pred diskriminacijo?

b.    NE

Obrazložitev:

Institut se žal, v sicer kratkem času delovanja, doslej ni izkazal kot učinkovit varuh pred diskriminacijo.

10.     Če bi vaša stranka ali lista po volitvah dobila priložnost za sestavo nove vlade, kakšne lastnosti in vrednote bi morale_i imeti vaše_i kandidati_ke za ministre_ice:

Predstavniki za posamezne funkcije, ki  jih bo predlagala Slovenska demokratska stranka, bodo odlikovali strokovnost, znanje in kompetence, v povezavi s področjem, ki bi ga oseba vodila. Poimensko kandidatov za posamezne funkcije v tem trenutku še ne želimo izpostavljati.

11.     Kdo bi bile_i vaše_i kandidati_ke za ministre_ce?

PODROČJE IME/PRIIMEK
izobraževanje, znanost in šport
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
notranje zadeve
zdravje
kultura
pravosodje
zunanje zadeve
javna uprava
finance
gospodarstvo

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

b.    DA

Obrazložitev:

Da. Socialni demokrati zagovarjamo strpnost, ki je neposredno povezana s človekovo svobodo in njegovim bivanjem v skupnosti. Socialni demokrati uveljavljamo koncept sprejemanja in spoštovanja drugačnosti, ki ne le dopušca, temvec krepi pozitivne razlike v človekovem znacaju, kulturi, nacionalnosti, spolnih in drugih opredelitvah.

2.     S kakšnimi ukrepi boste naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

Obrazložitev:

Socialni demokrati vztrajamo pri ničelni stopnji tolerance do nasilja vseh oblik. Na eni strani je potrebno že ob najmanjšem pojavu medvrstniškega nasilja, temelječega na katerikoli osebni okoliščini, takoj odreagirati ter sprejeti vse potrebno, da se to ne ponavlja in prepreči v podobnih okoliščinah. Na drugi strani pa je ključna prevent¡va – zato pozdravljamo vsa usposabljanja in izobraževanja ter delavnice, ki se izvajajo oz. bi se morale izvajati. Učenje o nediskriminaciji in spoštovanju načela enakosti bi moralo biti temeljno načelo v vseh kurikulumih, nenasilna komunikacija pa b¡ morala b¡ti metoda dela v šolah.

3.     Katere pomanjkljivosti vidite v Zakonu o partnerski zvezi?

Obrazložitev:

Socialni demokrati smo podprli tako Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kot Zakon o partnerski zvezi, saj je pomenil pomemben korak naprej pri urejanju in priznavanju človekovih pravic vsem. Popolne enakosti pa tudi ta zakon še vedno ne omogoča.

4.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

b.    DA

Obrazložitev:

Ne vidimo razlogov, da ne bi oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim osebam in istospolnim parom, ki si to sami želijo. Temeljna usmeritev mora biti največja korist otrok(a).  Enostarševske in ¡stospolne družine že danes obstajajo, zato vrsta oz. tip družine ne more biti razlog za onemogočanje dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo.

5.     Ali bi podprle_i predlog spremembe 37. člena pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki bi omogočil pravno priznanje spola na podlagi samoidentifikacije (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

b.    DA

Obrazložitev:

Socialni demokrati uveljavljamo koncept sprejemanja in spoštovanja drugačnosti in sobivanja različnosti. Ravno na predlog MDDSZ (ki ga vodimo Socialni demokrati) je bila v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo prvič v slovenski zakonodaji predlagana izrecna omemba spolnega izraza in spolne identitete kot osebna okoliščina. Zato je potrebno vzpostaviti način, ki odpravlja obvezno zdravniško mnenje. Seveda pa je potrebno omogočiti in vzpostaviti različne dopolnilne programe (svetovanja, zagovorništva, varne prostore ipd.)

6.     Ali se vam zdi primerno, da se pri darovanju krvi zavrača moške, ki imajo spolne odnose (tudi) z moškimi ne glede na stopnjo tveganosti njihovega spolnega vedenja?

b.    NE

Obrazložitev

Zavračamo pa vsakršno diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin. ln spolna usmerjenost je osebna okolišcina. Vsekakor mora b¡ti stroki prepuščeno, da določi pogoje za primernost darovanja krvi (tvegan nacin življenja ipd.), a sama osebna okoliščina ne sme biti tak pogoj. Cilj pa mora vedno biti varna kri za poznejšo uporabo.

7.     Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo kot metodo »zdravljenja« homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

Obrazložitev:

Homoseksualnost ni bolezen.

8.     V naslednjem letu se izteče mandat varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Ali bi jo podprle_i, če bi ponovno kandidirala?

a.     DA

b.    NE

Obrazložitev:

O podpori obstoječi varuhinji ali drugi kandidatki oz. kandidatu se bomo odločali, ko bodo kandidature znane oz. bodo začeli teči postopki za kandidature. Pri odločanju bomo veliko pozornost namenili dosedanjemu delu kandidatke/kandidata ter osebnostnim kompetencam. Pred odločitvijo jih bomo tudi povabili na razgovor.

9.     Zakon o varstvu pred diskriminacijo je vzpostavil institut zagovornika načela enakosti. Ali menite, da je takšen institut pomemben člen pri varovanju pred diskriminacijo?

a.    DA

Obrazložitev:

Se strinjamo, zato smo uzakonitev zagovornika načela enakosti tudi predlagali ¡n podprli.

10.     Če bi vaša stranka ali lista po volitvah dobila priložnost za sestavo nove vlade, kakšne lastnosti in vrednote bi morale_i imeti vaše_i kandidati_ke za ministre_ice:

Vsi naši kandidati spoštujejo in živijo socialnodemokratske vrednote, ki definirajo naš odnos do človekove enkratnosti in hkrati njegovo medsebojno delovanje s skupnostjo. Te vrednote so: svoboda, strpnost, solidarnost, varnost, enakost, pravičnost, partnerstvo, tekmovalnost, sožitje z naravo in mir.

11.     Kdo bi bile_i vaše_i kandidati_ke za ministre_ce?

PODROČJE IME/PRIIMEK
izobraževanje, znanost in šport
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
notranje zadeve
zdravje
kultura
pravosodje
zunanje zadeve
javna uprava
finance
gospodarstvo

Socialni demokrati imamo za ministrska mesta sirši nabor imen, vendar končnega izbora za posamezna ministrstva še nismo dokončno dorekli.

1.     Ali se vam zdi pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše spoštovanje različnosti ranljivih družbenih skupin?

b.    DA

Obrazložitev:

Da. V Sloveniji se z Zakonom o partnerski zvezi približujemo pravni izenačitvi družbenih skupin, a le-ta še ni dosežena. Dokler na pravnem področju ne dosežemo popolne enakopravnosti vseh in spoštovanja različnosti ranljivih družbenih skupin, niti v praksi ne moremo govoriti o nediskriminaciji.

2.     S kakšnimi ukrepi boste naslovile_i specifike medvrstniškega nasilja v šolah, ki temelji na homofobiji, bifobiji, transfobiji?

Obrazložitev:

Vse šole bomo ozaveščali o problematiki, ki je na šolah še vedno tabu tema – problemih diskriminacije nad LGBTIQ osebami. Sestavili bomo dopis, s katerim bomo šole opozorili na pomanjkanje sistematičnega pristopa k tej problematiki med učenci in mladimi.

3.     Katere pomanjkljivosti vidite v Zakonu o partnerski zvezi?

Obrazložitev:

V zakonu sprejetem 21. 4. 2016, manjka možnost posvojitve otrok v istospolnih partnerskih skupnostih in možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo znotraj istospolnih družin.

4.     Ali bi podprle_i zakonski predlog, ki bi odpravil omejitev dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske osebe in istospolne pare?

b.    DA

Obrazložitev:

Da,  moramo se zavedati, da bi moral imeti vsak pravico do ustvarjanja družine.

5.     Ali bi podprle_i predlog spremembe 37. člena pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki bi omogočil pravno priznanje spola na podlagi samoidentifikacije (brez zahteve po predložitvi kakršnegakoli potrdila strokovnjakinj_ov)?

Obrazložitev:

Ne, smo mnenja, da je področje pri nas premalo raziskano in, da mora biti strokovno  podprto. Seveda pravica mora biti, podpora in usmerjanje medicine in strokovnjakov je pri  tem pomembna. Z veseljem pa bi podprli krajše postopke, saj je znano, da trenutno trajajo tudi več kot 10 let.

6.     Ali se vam zdi primerno, da se pri darovanju krvi zavrača moške, ki imajo spolne odnose (tudi) z moškimi ne glede na stopnjo tveganosti njihovega spolnega vedenja?

b.    NE

Obrazložitev

Ne, ne vidimo razloga zakaj bi bila kri istospolnih ali biseksualnih moških drugačna od vseh ostalih.

7.     Stroka v Sloveniji zavrača t. i. reparativno terapijo kot metodo »zdravljenja« homosekualnosti. Ker pa je področje psihoterapije v Sloveniji neurejeno, menimo, da bi bila smotrna zakonska prepoved tovrstne terapije. Ali bi podprle_i predlog zakona, ki bi reparativno terapijo prepovedal?

a.    DA

Obrazložitev:

Da, da sploh še kjerkoli obstaja taka vrsta terapije je nesprejemljivo.

8.     V naslednjem letu se izteče mandat varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Ali bi jo podprle_i, če bi ponovno kandidirala?

b.    NE

Obrazložitev:

Ne. Menimo, da je delovanje varuhinje človekovih pravic – glede na to, kar smo v javnih občilih zasledili doslej – zaskrbljujoče in za sodobni čas neprimerno.

9.     Zakon o varstvu pred diskriminacijo je vzpostavil institut zagovornika načela enakosti. Ali menite, da je takšen institut pomemben člen pri varovanju pred diskriminacijo?

a.    DA

Obrazložitev:

Da, diskriminacija je še vedno velik družbeni problem, ki  mora biti tudi zakonsko rešen

10.     Če bi vaša stranka ali lista po volitvah dobila priložnost za sestavo nove vlade, kakšne lastnosti in vrednote bi morale_i imeti vaše_i kandidati_ke za ministre_ice:

Vrednoto spoštovanja sočloveka in enakopravnosti vseh ne glede na raso, veroizpoved, spol, spolno identiteto ali drugo osebno okoliščino; vrednoto resnicoljubnosti in zavzemanja za pravičnost; vrednoto zanesljivosti in zavzemanja za kreativne, inovativne pristope k reševanju problemov; vrednoto zavzemanja za pravice vseh ljudi do osnovnih dobrin, hrane, vode, prebivališča in izobraževanja ter delovnega mesta.

11.     Kdo bi bile_i vaše_i kandidati_ke za ministre_ce?

PODROČJE IME/PRIIMEK
izobraževanje, znanost in šport
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
notranje zadeve
zdravje
kultura
pravosodje
zunanje zadeve
javna uprava  Tomas Tišler
finance
gospodarstvo
Ostali prispevki: Eva Gračanin

Diskriminiranje pri prošnji za državljanstvo

  Na seznam pravic (ne)registriranih istospolnih parov, ki smo na Narobe blogu...
Preberi