Multimedijski center RTV Slovenija poroča, da ja avstrijsko ustavno sodišče odločilo, da je državljankam Avstrije, ki živijo v istospolni skupnosti, treba omogočiti uresničitev želje po otroku z umetno oploditvijo z darovano spermo. Predsednik omenjenega sodišča Gerhart Holzinger poudarja, da ni nobenega razloga za diskriminacijo na tem področju. Sodišče je odločitev sprejelo potem, ko je prejelo pobudo dveh žensk, ki živita v lezbični skupnosti.
Zakonodajalec ima zdaj čas do konca leta, da odpravi diskriminatorna določila zakon o oploditvi z medicinsko pomočjo. Razen za pobudnici presoje diskriminatornosti določil omenjenega zakona bodo za vse preostale lezbične pare do spremembe v veljavi stara določila.
Odločitev je ustavno sodišče utemeljilo tudi s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki da ne vsebuje »posebej prepričljivih ali tehtnih razlogov« za diskriminacijo žensk v lezbični skupnosti na tem področju.
Zakonodajalec se je pri utemeljitvi diskriminatornih določil skliceval na preprečitev nevarnosti, ki naj bi jo predstavlja obstoj nadomestne matere, vendar do tega pri oploditvi z darovano sperme ne more priti. Tovrstna oblika oploditve tudi ne prinaša posebnih etičnih in moralnih vprašanj, saj je potek nosečnosti in rojstva enak običajni nosečnosti.
Pri avstrijskem ustavnem sodišču še menijo, da zaščita družine ni tehten argument. “Istospolna partnerstva družbeno gledano niso zamenjava za zakon oz. življenjsko skupnost med moškim in žensko, temveč se jim pridružujejo,” je zapisalo sodišče. (Pri širjenju spoštovanja človekovih pravic gre vedno za seštevanje. Nikoli za odštevanje.)
Odločitev se nanaša izključno na ženske, ki živijo v lezbični skupnosti. Sodišče se ni izrekalo o posledicah odločitve za samske ženske. Odločitev prav tako ne daje gejevskim parom možnosti nadomestnega materinstva.
V Avstriji lahko gejevski in lezbični pari registrirajo svoje partnerstvo. Posvojitve niso mogoče, je pa Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da lahko oseba v istospolnem partnerstvu posvoji otroka svoje partnerke ali svojega partnerja.
V Sloveniji področje ureja zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Leta 2001 je na referendumu ob približno tretjinski volilni udeležbi prvotno različico zakona zavrnilo več kot 70 % volivk in volivcev. Prvotna različica je namreč oploditev omogočala tudi samskih ženskam. Eden glavnih argumentov nasprotnikov in nasprotnic je bil, da bi tako otroke lahko imele tudi lezbijke. (Groza, a ne?)
Marca lani je skupina 38 poslancev in poslank Socialnih demokratov, Pozitivne Slovenije, DeSUS-a in Državljanske liste na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona, ker so do postopkov upravičeni samo pari v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, samske ženske pa ne. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dela omenjenega zakona je že pred tem vložila pobudnica, toda ustavno sodišče jo je januarja lani zavrglo, ker je ocenilo, da ni izkazala pravnega interesa.
