Povej naprej!

PRILOGA

Diskriminacija, nasilje in kršitev pravic na podlagi spolne usmerjenosti v Sloveniji

 

Nasilje

Raziskava O vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji (Švab in Kuhar, 2005), v kateri je sodelovalo 443 gejev in lezbijk, je pokazala, da je 53 % anketiranih že bilo žrtev nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti. Najpogostejše so bili žrtve psihološkega nasilja (91 %), sledita pa fizično nasilje (24%) in spolno nasilje (6%). Najbolj nevaren prostor za istospolno usmerjene je javni prostor, saj se je večina nasilnih dogodkov zgodila prav tam. V večini primerov (63% pri moških in 57% pri ženskah) so bili storilci neznanci. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi raziskava O spolni diskriminaciji v Sloveniji (Velikonja in Greif, 2001). Pokazala je tudi, da skoraj 86% žrtev nasilja na osnovi spolne usmerjenosti tega nikoli ni prijavilo policiji.

Partnerstvo in družine

Istospolne družine v Sloveniji pravno niso priznane – obravnavajo jih kot enostarševske družine, saj zakonodaja ne dopušča, da bi drugi partner posvojil otroka. Istospolni pari hkrati ne morejo posvojiti otrok. Od 2001 naprej samskim ženskam ali ženskam, ki niso v heteroseksualnem razmerju, ni na voljo oploditev z biomedicinsko pomočjo.

V Sloveniji istospolno partnerstvo, čeprav ga zakonsko ureja Zakon o registraciji istospolnih partnerskih zvez, ni priznano kot pravna podlaga za uveljavljanje pravice do združitve družine. Partnerja v registrirani istospolni družini zakonodaja ne obravnava kot sorodnika.

Delovno okolje

Raziskava O vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji (Švab in Kuhar, 2005) je pokazala, da 49% vprašanih gejev in lezbijk na delovnem mestu ni razkritih ali pa so razkriti le enemu ali dvema sodelavcema. Bojijo se negativnih odzivov in oviranja pri napredovanju. Nekaj več kot 3% vprašanih sumi, da je bila njihova spolna usmerjenost razlog za odpust z delovnega mesta, medtem ko je 0,4 % vprašanih zatrdilo, da jim po razkritju nadrejeni niso podaljšali pogodbe.

Azil

Od leta 1999, ko je Slovenija sprejela Zakon o azilu, je približno 150 beguncev dobilo azil. Nihče od njih ni dobil azila zaradi preganjanja na podlagi spolne usmerjenosti. Zakon o azilu je bil leta 2008 razveljavljen. Zamenjal ga je Zakon o mednarodni o zaščiti, v katerem je eksplicitno navedeno, da je spolna usmerjenost lahko razlog za podelitev azila.

Leta 2006 je gejevski par s Kosova zaprosil za azil zaradi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti v njuni izvorni državi. Prošnja je bila zavrnjena.

Zdravstvena oskrba

Rezultati raziskave O diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti v Sloveniji (Velikonja in Greif, 2001) so pokazali, da je zdravstveno osebje 7% vprašanim lezbijk in gejev reklo, da potrebujejo psihiatrično zdravljenje zaradi svoje homoseksualnosti. Skoraj 8% vprašanih je doživelo diskriminacijo v okviru zdravstvenega sistema.

HIV pozitivne osebe so v Sloveniji nevidne in zelo stigmatizirane. Leta 2004 se je v oddaji na nacionalni televiziji 24-letni moški razkril kot HIV pozitivna oseba. Zaradi tega je naslednji dan izgubil službo. Leta 2005 je bil HIV pozitivnemu moškemu preprečen vstop v njegovo stanovanje, ker so sosednje izvedeli, da je HIV pozitiven. Prisilili so ga, da se je odselil.

Reference:
 
Švab, Alenka in Roman Kuhar. 2005. Neznosno udobje zasebnosti: Vsakdanje življenje gejev in lezbijk. Mirovni inštitut: Ljubljana.
Velikonja, Nataša in Tatjana Greif. 2001. »Anketa o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti«. Lesbo 11/12, http://www.ljudmila.org/lesbo/separat.PDF. Ljubljana: Škuc LL.

 

Kljub temu da je v Sloveniji prepovedana diskriminacija na podlagi katerekoli osebne okoliščine, kamor spada tudi istospolna usmerjenost, so istospolno usmerjeni še naprej podvrženi številnim oblikam diskriminacije in kršitve človekovih pravic.

Zato je pomembno, da istospolno usmerjeni, ki se soočajo z diskriminacijo, kršitvami pravic in neenakim obravnavanjem, prepoznajo te kršitve in o njih poročajo.

Zato POVEJ NAPREJ!

Osnovni cilj programa »Povej naprej« je dokumentiranje kršitev človekovih pravic na podlagi spolne usmerjenosti ali spolnega izraza z namenom dvigovanja zavesti in boljšega prepoznavanja kršitev človekovih pravic istospolno usmerjenih. S programom želimo istospolno usmerjene seznaniti s pravicami, ki jim pripadajo, ter jim nuditi ustrezno podporo.

Več o programu www.drustvo-legebitra.si

Vprašalnik

Vljudno vas prosimo, da sodelujete v raziskavi »Povej naprej«, ki jo izvaja Legebitra v sodelovanju z mednarodno organizacijo ILGA-Europe, in odgovorite na spodnja vprašanja. Namen vprašalnika je pridobiti čimbolj podrobne informacije o kršitvah, s katerimi se soočajo LGBTQ osebe v Sloveniji. Če na katerega od vprašanj ne želite odgovoriti, ga izpustite. 

Vprašalnik je anonimen, dostopen je tu (word format) ali on-line

Pridobljene informacije bodo obravnavane popolnoma zaupno. Če nam boste zaupali kakršnekoli osebne podatke in nas prosili za pomoč, vam jamčimo, da osebnih podatkov ne bomo posredovali nikomur.

Izpolnjen vprašalnik pošljite na naslov:

Društvo informacijski center Legebitra, Trubarjeva 76a, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov legebitra@siol.net.

Osnovne človekove pravice

(Povzeto po Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin)

l. člen

Obveznost spoštovanja človekovih pravic

2. člen

Pravica do življenja

3.člen

Prepoved mučenja

4. člen

Prepoved suženjstva in prisilnega dela

5. člen

Pravica do svobode in varnosti

6. člen

Pravica do poštenega sojenja

7. člen

Ni kazni brez zakona

8. člen

Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja

9. člen

Svoboda mišljenja, vesti in vere

10. člen

Svoboda govora

11. člen

Svoboda zbiranja in združevanja

12. člen

Pravica do poroke

13. člen

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

14. člen

Prepoved diskriminacije

15. člen

Začasna omejitev pravic v primeru izrednega stanja

16. člen

Omejitev politične dejavnosti tujcev

17. člen

Prepoved zlorabe pravic

Relevantna slovenska zakonodaja, ki prepoveduje diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti

Ustava Republike Slovenije

14. člen (enakost pred zakonom)

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki.

Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja

4. člen (enako obravnavanje)

(1) Enako obravnavanje pomeni odsotnost neposredne oziroma posredne diskriminacije zaradi spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali druge osebne okoliščine.
(2) Neposredna diskriminacija zaradi katerekoli osebne okoliščine obstaja, če je oseba zaradi te osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba.

(3) Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je, ali bi bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če te določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Zakon o delovnih razmerjih

6. člen (prepoved diskriminacije)

Delodajalec ne sme iskalca zaposlitve pri zaposlovanju ali delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven položaj zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin.

Zakon o javnem redu in miru

20. člen (vzbujanje nestrpnosti)

Če so dejanja nasilnega ali drznega vedenja, nedostojnega vedenja, poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe, pisanja po objektih, ali uničevanja državnih simbolov storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo.

Kazenski zakonik Republike Slovenije

141. člen (kršitev enakopravnosti)
Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji, ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

[Vse zakone lahko najdete na http://zakonodaja.gov.si/]

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Šestindvajsetka je zunaj!

Izšla je nova, šestindvajseta številke revije Narobe. V njej izpostavljamo rezultate raziskave...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja