Referendum o Družinskem zakoniku?

neza_kogovsek_mirovni_institut

neza_kogovsek_mirovni_institutPotem ko je Družinski zakonik – na presenečenje večine – prestal presojo v Državnem svetu in nanj ni bil vložen veto, ga jeseni čaka še zadnja preizkušnja. Ali dve. Ustavno sodišče bo namreč najverjetneje odločalo o vprašanju, ali o Družinskem zakoniku lahko odločamo na referendumu, za katerega nasprotniki Družinskega zakonika tako veselo agitirajo po cerkvah po Sloveniji in kjerkoli pač najdejo priložnost za to.

V zadnji številki Pravne prakse magistrica pravnih znanosti Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta razpravlja o možnostih, da bi Ustavno sodišče dovolilo omenjeni referendum in našteva vrsto razlogov, zakaj bi bil tak referendum protiustaven. Poudarja, da je obstoječa zakonodaja (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS)) neustavna prav v tistih dveh točkah, ki so za nasprotnike Družinskega zakonika najbolj problematične: nova opredelitev družine in izenačitev istospolnih partnerjev v pravicah in obveznostih z raznospolnimi pari (razen na področju sklenitve zakonske zveze in pravice do skupne posvojitve).

V prvem primeru je, kot ugotavlja Neža Kogovšek Šalamon, ZZZDR neustaven, ker za »družino šteje samo starše in otroke, ne pa tudi tistih skupnosti skupnosti, v katerih živijo otroci in odrasli, ki niso njihovi starši (na primer stari starši ali skrbniki). Tem odraslim so lahko priznane vse tiste pravice in obveznosti, ki jih imajo starši, razen obveznosti preživljanja, kar pa ni v skladu z ustavnimi pravicami otrok, varovanih v 56. členu Ustave.«

Neustaven je tudi ZRIPS, kar je Ustavno sodišče v primeru 22. člena tega zakona že potrdilo. Vendar pa so po mnenju avtorice članka neustavna tudi druga določila v zakonu, ker istospolnim parom onemogočajo dostop do enakih pravic do socialne varnosti, zdravstvenega varstva, osebne lastnine in dedovanja, pravic in dolžnosti staršev, pravic otrok in varstva družine – kar so vse ustavno zaščitene pravice in obveznosti.

»V vse te pravice zakonodajna ureditev posega tudi z vidika 14. člena Ustave (enakost pred zakonom). Ker istospolni partnerji v pravicah in obveznostih niso izenačeni z različnospolnimi partnerji, se posega tudi v njihovo pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave), saj jim, da bi dostopali do teh pravic, ni omogočeno biti, kar so, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Posredno navedena ureditev ni ustrezna z vidika ustavne prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (63. člen Ustave) – že sama institucionalna diskriminacija, vsebovana v zakonskih normah, je namreč tista, ki ne le spodbuja k neenakopravnosti, ampak jo uzakonja!« je jasna Neža Kogovšek Šalamon.

Avtorica poudarja, da Družinski zakonik odpravlja vse omenjene neustavnosti in meni, da bi zgolj poprava 22. člena ZRIPSA izrazito pomanjkljivo odpravila neustavnosti: »Zakonodajalec bi si ob takem početju moral prav zatiskati oči pred preostalimi analognimi odrekanji enakih pravic, ki so po vsebini sorodne dedovanju, saj prav tako izhajajo iz skupnega življenja ter iz obveznosti medsebojnega preživljanja, pomoči in podpore partnerjev. Glede na obrazložitev te ustavnosodne odločbe ni mogoče najti ustavno dopustnih razlogov, zakaj bi bile istospolnim partnerjem priznane le nekatere pravice in ne vse, če pa so partnerske skupnosti istospolnih partnerjev v bistvenih elementih enake zakonski zvezi oziroma zunajzakonski skupnosti. […] Če zakonodajalec z vsebinsko izenačitvijo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz obeh vrst partnerstev, ni ustavnoskladno uredil le področja dedovanja, ampak vsa relevantna področja, ob tem torej ni mogoče govoriti o zlorabi obveznosti izvrševanja odločb Ustavnega sodišča, ampak o konsistentnem pristopu v skladu z ustavno prepovedjo diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti.«

Neža Kogovšek Šalamon v zaključku svojega prispevka poudarja, da je pobuda za referendum o Družinskem zakoniku s pravnega vidika podobna tisti o presoji zakona, ki je uredil status izbrisanih (Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji). Tudi v tem primeru zakonodajalec ni odpravil »le tistih pomanjkljivosti predpisa, na katere je izrecno opozorilo Ustavno sodišče, temveč tudi pomanjkljivosti na drugih sorodnih področjih, ki so se v praksi izkazala kot ustavno problematična. V primeru DZ je situacija identična.«

Ustavno sodišče naj bi o pobudi za referendum odločalo v septembru.

Več:

Pravna praksa >>>

Written By
More from Uredništvo

LFU – Delavnica čiščenja, flikanja, šraufanja in podmazovanja koles

Lezbično-feministična univerza vas vabi na Delavnico čiščenja, flikanja, šraufanja in podmazovanja koles, ki...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja