Da bi referendumski rezultati obveljali, bi moralo glasovati vsaj 30 % volivk_cev. Oblasti so, da bi na volišča pritegnile čim več ljudi, glasovanje precedenčno podaljšale na dva dni. Svoj glas je, kljub temu, oddala le petina volilnih upravičenk_cev.
V Romuniji je 6. in 7. oktobra 2018 potekal referendum o tem, ali naj se spremeni definicija družine, kot jo določa 48. členu romunske ustave, ki družino opredeljuje kot prostovoljno zvezo “med zakoncema”. Pobudo za referendum je vložila Koalicija za družino (Coaliţia pentru Familie), ki je predlagala definicijo, ki družino opredeljuje kot ”zvezo med moškim in žensko”.
Romunija je ena od šestih držav EU, ki istospolnih zakonskih zvez ne omogoča. Kljub temu pa romunska ustava opredeljuje družino s spolno nevtralno terminologijo, saj nikjer ni zapisano, da sta zakonca lahko le moški in ženska. To dejstvo pri konservativnem delu prebivalstva vzbuja velik strah, saj bi bila ta opredelitev lahko podlaga za sprejetje zakona o istospolnih zakonskih zvezah. Ker so zagovornice_ki istospolnih partnerskih zvez referendum odločno bojkotirale_i, je obstajal upravičen strah, da bo nova definicija družine izglasovana; tako so vsaj napovedovale raziskave pred referendumom.
Romunska vlada je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zagotovila, da bo referendum o spremembi definicije družine v ustavi uspel. V priprave in izvedbo referenduma je vložila 40 milijonov dolarjev, glasovalno obdobje je precedenčno podaljšala iz enega dneva na dva, spremenila pa je celo kvorum s 50 % na 30 %. Toda po dnevu glasovanja je svoj glas oddalo zgolj 5 % volilnih upravičenk_cev. Po tem, ko je pravoslavna cerkev v nedeljo glasno pozivala h glasovanju, se je udeležba povečala na vsega 20 %, kar pa je bilo še vedno premalo, da bi rezultati referenduma obveljali.
Kampanja
Mihai Gheorghiu, predsednik pro-referendumske Koalicije za družino je dejal, da je glasovanje nujno potrebno zaradi zaščite svobode govora in vere ter zaščite otrok pred ”ideologijo spolov”.”Na ustavni ravni želimo zaščititi opredelitev zakonske zveze med eno žensko in enim moškim”[1].
Romunska pravoslavna cerkev je vodila močno kampanjo. Patriarh Daniel je o potrebi in pomenu referenduma govoril v cerkvah po vsej državi. Udeležbo na referendumu in glasovanje za novo opredelitev družine je opisal kot ”dejanje izreka vere v božjo ljubezen do družine in izpit duhovne zrelosti”[2].
V dneh pred glasovanjem je 47 poslank_cev Evropskega parlamenta romunskemu premierju poslalo pismo, v katerem so izrazile_i svoje nasprotovanje s spremembo ustave, saj ta ne bi vplivala zgolj na LGBT-populacijo, pač pa tudi na enostarševske družine, neporočene partnerje z otroki in stare starše, ki vzgajajo svoje vnukinje in vnuke.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je bila izrazito kritična do referenduma. Trdila, da je ta v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in da spodbuja diskriminacijo istospolno usmerjenih: ”Znano je, da od leta 2016 dalje prihaja do velikega porasta sovražnega govora in drugih oblik nasilja”[3], je dejala Barbora Cernusakova, raziskovalka Amnesty International za Romunijo.
Nezaupnica vladi
Ker je vse več vladnih kritičark_ov Romune_ke pozvalo, naj glasovanje bojkotirajo, je postalo jasno, da je referendum hkrati tudi glasovanje o (ne)zaupanju socialdemokratski vladi Romunije. Vladajoča stranka je namreč večkrat šokirala domače in mednarodne opazovalke_ce s korupcijskimi škandali in poskusi oviranja vladavine prava, kar je sprožilo številne proteste po vsej državi.
Nezadovoljsto z vlado je izrazila tudi pobudnica referenduma Koalicija za družino, ki je po referendumu izrazila ogorčenje nad nizko volilno udeležbo. V izjavi za javnost je organizacija dejala, da vlada ni dovolj znižala praga volilne udeležbe. Prav tako so vlado obtožile_i, da ”organizira referendum na površen in neprofesionalen način, ker romunski javnosti ni sporočila dovoljšnih informacij o predmetu referenduma”[4].
Voditelj liberalne stranke Ludovic Orban je neuspeh referenduma pripisal pomanjkanju popularnosti vladajočih socialnih demokratov: ”To glasovanje izraža jasno zavrnitev socialdemokratske stranke s strani večine Romunk_ov”[5]. Opozicijska Save Romania Union, ki je edina vidnejša politična stranka, ki je nasprotovala referendumu, je pozvala k takojšnjemu odstopu vlade, ki naj bi ”zapravila 40 milijonov ameriških dolarjev javnega denarja za fantazijo”[6].
Po referendumu
Generalni sekretar vladajoče Socialdemokratske stranke Condrin Stefanescu je dejal, da je referendum neuspeh Romunk_ov in Romunije na splošno. Nekatere opozicijske stranke so pozdravile rezultat referenduma. Dan Barna, vodja Save Romania Union, je v nedeljo povedal novinarkam_jem, da rezultati kažejo, da je Romunija evropska, strpna država.
Za nevladne organizacije in člane_ice LGBT-skupnosti je rezultat veliko presenečenje.”Tri leta smo bile_i demonizirane_i,” je dejal Vlad Viski, direktor MosaiQ organizacije za pravice LGBT-oseb. ”To je znak, da Romuni_ke niso ljudje, ki bi radi sovražili. In to je znak za pravoslavno cerkev, da v politiki ni prostora za religijo”. Po neuspelem referendumu je pozval k legalizaciji civilnih partnerstev. ”Vlada mora odgovoriti na želje ljudi,”[7] je dejal. ”Vse_i smo pozitivno šokirane_i. Vesele_i smo, da so Romunke_i prepoznale_i, da je bila kampanja velika manipulacija in da so nas podprle_i ter bojkotirale_i referendum,” je dejala Oana Ungureanu, prav tako iz MozaiQ. ”Ljudje so vendarle bolj odprti, kot smo mislile_i. Borile_i se bomo naprej.”[8]
Kako torej naprej?
Neveljavnost tega referenduma pa ni edini uspeh za LGBT-populacijo Romunije v zadnjem času. Romunsko ustavno sodišče je namreč le teden dni pred referendumom odločilo, da imajo istospolni pari enake pravice do zasebnega in družinskega življenja kot heteroseksualni pari. Svojo odločitev so sodnice_ki utemeljile_i na pojasnilu, da je treba varovati temeljne pravice do zasebnega in družinskega življenja, ki jih zagotavlja zakon.
In čeprav pozitiven rezultat referenduma danes ne bi imel nobenega neposrednega pravnega učinka, bi v prihodnosti lahko preprečil morebitne sodne odločbe v korist istospolne zakonske zveze ali istospolne civilne unije. Te od tu naprej niso več zgolj (ne)pobožna želja. Romunija je tako za odtenek bolj vključujoča, definicija družine v ustavi ostaja spolno nezaznamovana, LGBT-osebe pa so korak bližje enakopravnosti. Bravo, Romunija!
Viri:
https://www.bbc.com/news/world-europe-45779107
https://www.nytimes.com/2018/10/07/world/europe/romania-referendum-marriage.html
[1] www.theguardian.com
[2] www.nytimes.com
[3] www.nytimes.com
[4] www.theguardian.com
[5] www.balkaninsight.com
[6] www.bbc.com
[7] www.bbc.com
[8] www.delo.si
