V novi, dvanajsti številki revije Narobe, ki bo izšla v drugi polovici januarja, bomo objavili daljši intervju z varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik. Med drugim smo se z njo pogovarjali o predlogu novega Družinskega zakonika in o izjavi Aleša Primca, v kateri govori, kako bi obravnaval svojega otroka, če bi bil ta istospolno usmerjen. Objavljamo kratek odlomek iz intervjuja.
Ko starš na vprašanje, kako bi ravnal z otrokom, če bi bil ta istospolno usmerjen, odgovori: »Še vedno bi bil moj otrok. Bi se pa z njim zmenil, da bo premoženja po meni in ženi dedoval samo toliko, kolikor bi ga v času najhujše stiske nujno potreboval za preživetje. Preostalo pa bi dal zapisati tistim otrokom, ki bi rod peljali naprej.« … bi v takem primeru lahko govorili o diskriminaciji otroka? Tako je namreč na omenjeno vprašanje na MMC odgovoril eden vidnejših nasprotnikov Družinskega zakonika Aleš Primc.
O diskriminaciji ne govorimo toliko v kontekstu znotrajdružinkih odnosov, ampak v širšem družbenem kontekstu. Bi pa lahko rekli, da starš zapostavlja tega otroka. In če starš enega otroka očitno zapostavlja, je to znak, da je v tej družini nekaj zelo narobe.
Da imaš enega otroka manj rad, samo zato, ker ima rdeče lase ali ker je škilast ali homoseksualno usmerjen, kaže na to, da svoje vloge starševstva ne jemlješ odgovorno. To ne more in ne sme biti razlog za odtegovanje ljubezni ali za neenako obravnavanje otrok v družini.
Kot varuhinja, psihiatrinja in mama, kaj je za otroka najpomembnejše: ljubeče okolje ali spol staršev?
Tu ni nobenega dvoma. Za otroka je najpomembneje, da odraščajo v družini, kjer mu vsi družinski člani izkazujejo spoštovanje, naklonjenost in zaupanje. In seveda ljubezen.
