Spitzer: “Kritike moje študije točne”

robert_spitzer

robert_spitzerT. i. reparativna terapija kliničnega psihologa dr. Josepha Nicolosija, ki trdi, da je moč s terapijo in molitvijo homoseksaulnost spremeniti v heteroseksualnost, se je dolga leta opirala na referat psihiatra dr. Roberta Spitzerja »Ali lahko nekateri geji in lezbijke spremenijo svojo spolno usmerjenost«. Dr. Spitzer, ki je tekst predstavil maja 2001 na konvenciji Ameriškega prihiatričnega združenja v New Orleansu in sprožil burne reakcije stroke, je v začetku aprila letos svoje ugotovitve preklical.

»Če se ozrem nazaj moram priznati, da so bile kritike moje študije v veliki meri točne.« je za revijo The American Prospect povedal dr. Spitzer. »Ugotovitve iz študije so lahko samo dokaz za to, kar so osebe, ki so se podvrgle eksgej terapiji, povedale o njej in nič drugega.« Dodal je, da je ponosen, da je bil enen glavnih akterjev pri črtanju homoseksualnosti s seznama duševnih motenj, zdaj pa se kot upokojenec pri 80. boji, da bi raziskava iz leta 2001 omadeževala dediščino njegovega dela in prizadela mnoge. »Ponesrečeni poskusi posameznikov, da bi se znebili homoseksualnih občutij, so namreč lahko nevarni,« je povedal dr. Spitzer in poudaril, da nima nobenega dvoma v pravilnost boja proti klasifikaciji homoseksualnosti kot duševne bolezni leta 1973. Spitzer se je z urednikom Arhivov spolnega vedenja, kjer so objavili rezultate njegove raziskave, poskušal dogovoriti o uradnemu umiku teksta, vendar je ta njegovo prošno zavrnil.

V študiji iz leta 2001, rezultate katere je v začetku meseca preklical, je trdil, da lahko visoko motivirani homoseskualci svojo spolno usmerjenost spremenijo v heteroseksualno. Kot je v 13. številki revije Narobe zapisal dr. Roman Kuhar je »Ameriško psihiatrično združenje takoj zatem objavilo uradno stališče, v katerem oporekajo Spitzerjevemu referatu. Pri tem so poudarili, da ne obstajajo znanstveni dokazi, da bi reparativne terapije (spreobračanje v heteroseksualnost) delovale.« Kuhar je dodal, da Spitzerju strokovna javnost očita predvsem metodološke težave, ki jih ima njegov vzorec in raziskava: »V njej je namreč opravil intervjuje s 143-imi ex-geji in 57-imi ex-lezbijkami (pri tem je imel precejšnje težave dobiti ljudi, ki so poročali o tem, da so spremenili svojo spolno usmerjenost, kar pod vprašaj postavlja trditve združenj ex-homoseksualcev, ki poročajo o tisočih ljudi, ki naj bi ²zapustili homoseksualnost²).« Vzorec je problematičen, je zapisal Kuhar, ker je nastal na osnovi črpanja ljudi iz združenj ex-gejev, ki so seveda imeli motiv, da poročajo o možnosti spremembe homoseksualnosti. »Skorajda vsi sodelujoči v vzorcu so bili hkrati pripadniki evangeličanske cerkve, zato je na osnovi takšnega vzorca nemogoče narediti splošno veljavne zaključke.« je zaključil Kuhar.

Dr. Robert Spitzer, oče moderne klasifikacije duševnih motenj Ameriškega psihiatričnega združenja in eden najvplivnejših psihiatrov 20. stoletja (leta 1973 je odigral ključno vlogo pri črtanju homoseksaulnosti s seznama psihičnih motenj), sicer že dlje časa tudi trdi, da je homoseksualnost skoraj nemogoče spremeniti, in da je ameriška verska desnica rezultate popačila in zlorabila v politične namene.

Spomnimo še, da bo v soboto, 28. aprila, v okviru Škofijskih dnevov mladih Zadihaj!, ki ga koprska škofija pripravlja za svoje mlade vernike, v Šolskem centru Postojna o zdravljenju homoseksualnosti predaval Luca di Tolve. Gostovanje »nekdanjega geja« iz Milana, ki v regiji promovira prav sporno »reparativno terapijo« ameriškega kliničnega psihologa dr. Josepha Nicolosija najbrž ni naključje. 10. aprila je namreč pri založbi Emanuel (po podatkih AJPES-a jo je leta 2008 ustanovila katoliška skupnost Emanuel) izšla njegova knjiga »Bil sem gej«, v kateri opisuje osebno izkušnjo zdravljenja homoseksualnosti.

Naključje pa je, da je na isti dan (11. aprila), ko je katoliška cerkev v Sloveniji začela s promocijo predavanja o »reparativni terapiji« v Postojni, na drugi strani oceana odjeknila novica, da se je dr. Robert Spitzer odpovedal izsledkom svoje raziskave, ki je očetu »reparativne terapije« Nicolosiju dolga leta služila kot edina znanstvena referenca brez verskega ozadja. A o tem najbrž mladi v Postojni ne bodo slišali niti besede.

Članek v The American Prospect >>>

Članek v Truth Wins Out >>>

France Cukjati se je skliceval na dr. Spitzerja >>>

Written By
More from Uredništvo

Recenzije: Knjiga 20

Obstranec Tone Frelih, Vojko Duletič – obstranec: ustavljeni čas filma, UMco, 2011....
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja