Letošnji festival se je izkazal v svoji raznolikosti. Dvorane so bile ob večernih urah tudi med tednom polne, otvoritveni film Poledice pa je bil razprodan.
Sama sem marsikateri film morala zaradi obveznosti preskočiti in ob tem se mi je porodilo vprašanje, ki marsikomu žre živce: zakaj kvirovski film zaživi le na festivalu? Kam izgine potem? Kam izgine publika?
Ruby Rich se v svojem delu Nova kvirovska kinematografija: Režiserkin_jev rez (New Queer Cinema: The Director’s Cut) sprašuje enako; starejša raziskava je celo potrdila, da 80 do 90 % filmov ni predvajanih nikjer drugje, razen na LGBT festivalih. To namiguje, da je kvirovska scena še vedno daleč proč od mainstreamovske.
“[…]festivali, v najstarejšem pomenu besede, [in] služijo kot pomembna funkcija kot pojem utrjevanja vere in inspiracije akcije. Morda bi se moralo take festivale dojemati kot obliko romanja, namenjenega verujočim.” – Ruby Rich
Hkrati pa bi lahko take filmske festivale dojemali kot priložnost za druženje skupnosti LGBT in hkrati kot mehurček, kjer so homofobija, transfobija, spolnost in vse, kar se nas tiče kot skupnosti, za nekaj dni lebdi razgaljeno v luči žarometov.
Kar kvirovske filme na vsakem festivalu druži, so LGBT-tematike, kakor je že iz samega naslova razvidno. Kvirovski film je raznolik, tako kar se tiče zgodb, estetsko, metražno in žanrsko. A druži jih vseeno nizek budget, spominjanje preteklosti in nasilja, ki nas skoznjo spremlja, pogosta ironija in kritika družbe. Predvsem pa tudi sreča, ki jo najdemo v skritih kotičkih in užitek, ki je drugje potisnjen na obrobje.
Letošnji festival je letos tvoril celoto, polno poprej naštetih raznolikosti. Prvič je bil organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi.
Kakor že omenjeno, otvorila ga je drama Posledice, ukvarja se z gojenci v vzgojnem zavodu, kjer se Andrej spopada s svojimi vrednotami in družbo, v kateri pristane.
Rožnata zmaja
Prvo nagrado Rožnati zmaj je žirija dodelila filmu Surova Barva (Tinta Bruta), atmosferični drami, ki se dogaja v Braziliji. Zgodba se vrti okrog sramežljivega mladeniča, ki se rad pobarva s fluorescentnimi barvami pred spletno kamero. Zaplet se prične, ko mu anonimnež ukrade idejo in ga začne imitirati. Pedro se odloči, da bo izzivalca konfrontiral in se ob tem ne zaveda, da se mu bo življenje postavilo na glavo.
Drugega Rožnatega zmaja pa je izbirala publika. Vsaka vstopnica je bila označena s številkami od 1 do 5. Ob koncu filma si po lastni presoji pri izhodu obkrožil_a številko in jo anonimno oddal_a v kartonasto škatlo. Letos je festival dobil 647 ocen, ki so povedale, da Rožnatega zmaja z oceno 4.8 dobi drama/komedija Freak Show. Film je posnet po istoimenski knjigi Jamesa St. Jamesa, dogaja pa se jugu ZDA, kamor se preseli glavni lik Billy Jones. Vajen glamuroznega življenja, bleščečih oblačil in fabuloznega stila se mora soočiti s konservativno srednjo šolo, kjer je on prav toliko velik šok, kakor je celotna šola zanj.
Festival je zaključila drama, z veliko komičnimi vložki, ki je bila prav tako osredotočena na srednješolke_ce, oziroma v tem primeru srednješolke. Zgrešena Vzgoja Cameron Post je tudi film, ki je nastal po istoimenskem romanu. Ukvarja se s tematiko konverzijske terapije, kamor je mlada Cameron poslana, da bi jo ozdravili »istospolne privlačnosti«. Znajde se med odraslimi ljudmi, ki jo poskušajo prepričati, da jo želijo pozdraviti in sovrstnicami_ki, med katerimi najde tudi prostor zase.
Filmu je sledilo zadnje preštevanje glasov v preddverju in že zametek zaključnega žura, ki se je nato preselil v Tiffany.
_______________________________________________
Viri:
Rich, B. Ruby (2013): Queer Cinema: The Director’s Cut
