1. december: mednarodni dan bolja proti aidsu

Prvega decembra leta 1988 je bil razglašen mednarodni dan boja proti aidsu. Dan je posvečen osveščanju o virusu hiv in aidsu, izobraževanju o preventivi in zdravljenju. Hkrati je to tudi dan spominjanja na preminule za aidsom.

Sedemindvajsetega novembra je zato Ministrstvo za zdravje gostilo novinarsko konferenco, kjer je Komisija za aids predstavila letošnje poročilo ter strategije in izzive pri uresničevanju nacionalne Strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017–2025.

Na novinarski konferenci so spregovorile_i:

  • Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, predsednica Komisije za aids;
  • dr. Janez Tomažič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, član Komisije za aids;
  • Mojca Matičič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (ambulanta za SPO), članica Komisije za aids;
  • dr. Nena Kopčavar Guček, predstavnica Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije in Združenja zdravnikov za družinsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, članica Komisije za aids;
  • Tanja Rudolf, Združenje Drogart;
  • Sebastjan Sitar, Društvo informacijski center Legebitra
Foto: Romana Ronkali

Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje in predsednica Komisije za aids je izpostavila, da se globalno stanje izboljšuje: »Rezultati epidemiološkega spremljanja za leto 2017 in do 20. novembra 2018 so vzpodbudni.«

Slovenijo je izpostavila kot državo, ki odlično obvladuje hiv. Zadnjih nekaj let se število novih diagnoz vztrajno znižuje in tudi letos pričakuje nizko številko. Znižano število okužb je bilo opaženo tudi med MSM (moški, ki imajo spolne odnose z moškimi), med nosečnicami in injicirajočimi uživalkami_ci drog pa okužb sploh ni bilo zabeleženih.

Poudarila je, da so uspehi rezultat dobrega sodelovanja in sprememb dostopnosti testiranja predvsem za skupino MSM. Izpostavila je tudi dva slovenska projekta: projekt predekspozicijske profilakse (PrEP) in drugo Slovensko nacionalno raziskavo Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost. Omenila je sodelovanje v evropskih projektih, predvsem programe, ki omogočajo delovanje na področju prepovedanih drog in delovanje zdravstvenega osebja na terenu, kar omogoča boljše preprečevanje hiva, hepatitisa B in C ter ostalih spolno prenosljivih okužb.

Novosti na področju zdravljenja HIV je predstavil Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Hiv je funkcionalno ozdravljiv, kar pomeni, da ima oseba nezaznaven virus sicer še vedno v krvi, vendar z njim ne more okužiti nikogar. Omenil je še vedno prisotno stigmo do oseb s hivom (ne glede na to ali so funkcionalno ozdravljeni ali ne) ter poudaril, da je diskriminacija in izolacija oseb s hivom nesprejemljiva.

Predstavil je še projekt PrEP, v katerega je že vključenih 60 oseb od 120 možnih. Projekt je namenjen predvsem MSM oziroma vsem tistim z  najvišjim tveganjem za okužbo s hivom. PrEP jim nudi zaščito pred virusom hiv v obliki tabletk, ki jih je treba jemati vsak dan. (Za prijavo na PrEP lahko pišete na: ambulanta.h4@gmail.com ali pokličete na 01 522 8117 v dopoldanskem času.)

Prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je izpostavila ostale spolno prenosljive okužbe, kot so hepatitis B in C. Od leta 1992 je cepljenje otrok proti hepatitisu B postalo obvezno, za necepljene pa je priporočljivo, da se cepijo čim prej. Matičič je tudi opozorila, da veliko spolno prenosljivih okužb poteka brez začetnih simptomov in je zato priporočljivo opravljati testiranja, še posebej za osebe z več spolnimi partnerkami_ji.

Prim. dr. Nena Kopčavar Guček, predstavnica Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije in Združenja zdravnikov za družinsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in članica komisije, je poudarila, kako pomembni so odnosi med družinskimi zdravnicami_ki in pacienti_kami. Meni, da je dober odnos, razumevanje in grajenje zaupanja ključno, da bo pacient_ka prej zaupal_a svoje tegobe, še posebej težave na področju spolnosti, ki jih družba stigmatizira.

Tanja Rudolf iz Združenja Drogart pa je predstavila kampanjo, s katero osveščajo družbo o hivu in razbijajo mite o okužbi. Osredotočile_i so se tudi na mlade v nočnem življenju. Z naraščajočo popularnostjo kemseksa (spolni odnosi pod vplivom različnih psihoaktivnih substanc) se prag razsodnosti zniža in mladi imajo tako pogosto nezaščitene spolne odnose z eno ali več oseb v eni noči.

Za na konec se je oglasil še Sebastjan Sitar v imenu Legebitre in predstavil program Odziv na HIV. Program ne nudi le testiranje na hiv, ampak tudi na druge spolno prenosljive okužbe. Testiranje se izvaja med MSM, izvajajo pa ga usposobljeni posamezniki, ki prav tako pripadajo isti skupnosti. Prednost tega programa je tudi svetovanje ter nudenje informacije ter spremstva na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja – UKC Ljubljana. Testiranja potekajo vsak ponedeljek v prostorih Legebitre, zbirnih mestih MSM, izvajajo pa se tudi zunaj Ljubljane po večjih mestih.

Pomembno se mu zdi, da »se ozavešča ljudi, da vemo, da osebe na uspešnem zdravljenju ne prenašajo virusa naprej. […] k zmanjšani stigmi, k zmanjšani diskriminacij, k zmanjšanju strahu pred testiranjem, kar s sabo potegne same pozitivne posledice.«

Stanje doma in po svetu

Raziskave UNAIDS iz leta 2017 kažejo, da je s hivom živelo 36,9 milijona ljudi in kar 75 %, ki jih je poznalo svoj status.

Julija letos so na UNAIDS izpostavile_i, da se obetavnim začetkom in bliža nova kriza. V približno petdesetih državah je ponovno zaznati porast hiva in spolno prenosljivih okužb. Najbolj sta prizadeti Vzhodna in Južna Afrika, okužbe hivom v Vzhodni Evropi in Srednji Aziji pa so se podvojile.

Ranljive skupine, kot so MSM, migranti_ke, seksualne_i delavke_ci, transspolne osebe …. so najbolj izpostavljene okužbi s hivom, a se zanje ne namenja dovolj sredstev.

Slovenija je na srečo država z nizko pojavnostjo hiva (in tudi aidsa) in na to kažejo tudi rezultati spremljanja okužb s hivom. V letu 2017 je bila diagnoza okužbe s hiv postavljena 39 osebam in to je manj kot kadarkoli po letu 2010. Znižuje se tudi število okužb v skupini MSM. V zadnjih dveh letih ni bilo nove okužbe med injicirajočimi uživalkami_ci drog in nosečnicami.

»Slovenija je na področju preprečevanja in obvladovanja okužbe s hiv primer dobre prakse,« pravi Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje in predsednica Komisije za aids.

Hiv in aids: nič več smrtna obsodba

V prejšnjem stoletju se je okužba s hivom in razvojem aidsa po nekaj letih bolehanja končala s smrtjo. Upanja na življenje ni bilo. V zadnjih desetletjih pa je medicina toliko napredovala, da lahko posameznici_ku z virusom hiv omogoči dolgo in kakovostno življenje.

Tu velja opozoriti na razliko med hivom in aidsom. Aids je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Je zadnja stopnja okužbe z virusom hiv, ki zmanjšuje odpornost organizma. Zato je ključno, da se virus odkrije čim prej. Hiv pozitivna oseba tako mora preiti na zdravljenje in redno uživati zdravila. Zdravljenje je lahko tako učinkovito, da lahko govorimo o funkcionalno ozdravljenih osebah. To pomeni, da ima oseba nezaznaven virus in ga ne prenaša naprej.

Kljub temu, da se okužba ne konča več s smrtnim izidom, je preprečevanje okužbe s hivom izredno pomembno. Testiranje je ključno pri zgodnjem odkrivanje okužb ter pri zajezitvi in uničenju virusa. Brezplačno in anonimno testiranja nudijo Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja in prej omenjena Legebitra, ostala mesta pa so navedena tukaj >>>

Osnovna in najboljša zaščita ne le pred hivom, ampak pred preostalimi spolno prenosljivimi okužbami pa je bila in še vedno ostaja: kondom.


Kaj je Komisija za aids in kaj njene_ičlani_ce počnejo?

Komisija za aids je multidisciplinarno posvetovalno telo pri Ministrstvu za zdravje RS. V njej so predstavnice_ki pristojnih ministrstev, strokovnjaki_nje, ki delajo na področju preprečevanja in obvladovanja okužbe s hivom, predstavnice_ki civilne družbe, nevladnih organizacij, zainteresiranih skupin in drugih zainteresiranih javnosti.

Redni sestanki komisije, ki potekajo najmanj dvakrat letno, zagotavljajo izmenjavo informacij in učinkovito usklajevanje in sodelovanje politike, stroke in civilne družbe. Komisija za aids svetuje pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju Strategije ter redno preverja usmeritve in doktrino.


Viri:

Testirna mesta v skupnosti

Preostala testirna mesta

Ministrstvo za zdravje (sporočilo za javnost)

Komisija za aids

UNAIDS

Sporočilo za medije UNAIDS

Wikipedia

 

Ostali prispevki: Romana Ronkali

Boj, ki se me ne tiče?

November mineva prežet z osveščanjem o transspolnih tematikah. Drugi teden je namreč...
Preberi