“Bi pa ne moreš?” – Bi in bom …
… sem odgovorila sama sebi v mislih kot odgovor na posmehljiv ton retoričnega vprašanja, ki sem ga imela že večkrat priložnost slišati, seveda kot šaljiv, neškodljiv, nadvse simpatičen komentar na omembo biseksualnosti ali celo na razkritje, za katero vse_i dobro vemo, da terja dobršno mero opolnomočenosti. Saj je samo šala. Ali nimam nič smisla za humor? Ni me mislil_a užaliti.
Pišem o svoji izkušnji oziroma razumevanju biseksualnosti in nikakor ne v imenu vseh biseksualnih oseb. Zato tudi pišem o biseksualnosti specifično in ne o drugih nemonoseksualnih spolnih usmerjenostih (tj. vseh osebah, ki jih privlačijo osebe več kot enega spola), kot so na primer panseksualnost, kvir, poliseksualnost itd.
Definicije
Novejše definicije biseksualnosti, ki so zdaj tudi najbolj razširjene in ki upoštevajo dejstvo, da obstajata več kot dva spola, definirajo biseksualnost kot čustveno, spolno in/ali romantično privlačnost do oseb več kot enega spola. Zelo dobro jo je, med drugimi, opisala Robin Ochs: “Identificiram se kot biseksualka, saj v sebi priznavam možnost, da me privlačijo – romantično in/ali spolno – osebe več kot enega spola; ne nujno istočasno, na isti način ali v isti meri.” Namen teh definicij ni klasificirati drugih oseb. Dve osebi imata lahko zelo podobno razumevanje in čutenje privlačnosti, pa bosta zase uporabljali drugačno oznako ali pa sploh nobene. Iz tega razloga ne smemo predvidevati ali pripisovati spolne usmerjenosti – to lahko zase stori le oseba sama.
Ne maram definicij zavoljo definicij samih in pogosto ne čutim potrebe definirati določenih delov svoje identitete. Pa vendar znajo biti besede kar uporabna stvar, ko želiš razumeti sebe, druge, razložiti svojo realnost, se povezati s tistimi, ki imajo v nekem vidiku morda podobno izkušnjo, biti viden_a, predvsem pa, kadar želiš nasloviti specifične tematike, manjšinske izkušnje, ki sicer ostajajo nenaslovljene in z lahkoto spregledane, neupoštevane in izbrisane v svetu, ki temelji na predvidevanjih, izhajajočih iz norm in njihove navidezne samoumevnosti.
Zase sem na tej točki izbrala biseksualnost, saj definicija ni omejujoča. Razumem jo zelo široko in mi kot taka omogoča potrebno svobodo, hkrati pa tudi to, da lahko o njej berem, govorim, najdem osebe s podobno izkušnjo. Razumem jo zelo politično, saj je biseksualnost trenutno, predvsem v slovenskem prostoru, še vedno temelji na stereotipih, v “skupnosti” LGBTQIA+ in celo organizacijah pa ostaja nevidna in nereprezentirana, kljub temu da naj bi bilo po najnovejših raziskavah, narejenih v ZDA, biseksualnih oz. bi+ (vseh nemonoseksualnih oseb) več kot polovica celotne populacije LGB.
Biseksualna revolucija
Vidnost je nedvomno zelo pomembna in zanjo si je treba prizadevati. Vendar cilj povečati vidnost sam po sebi ni cilj, ki ga biseksualnost po mojem mnenju potrebuje. Vprašati se je treba, zakaj je vidnost pomembna, kaj je vzrok nevidnosti, kakšne so dejanske posledice, ki jih ima nevidnost na življenja biseksualnih oseb, in kaj lahko naredimo za to, da to stanje izboljšamo.
Neizmerno sem bila vesela, ko sem pred nekaj leti odkrila blog in knjigo Shiri Eisner z naslovom Bi: Notes for a Bisexual Revolution (Bi: Zapiski za biseksualno revolucijo). Eisner je biseksualna, kvirspolna feministka, aktivistka, pisateljica in raziskovalka, ki živi v Tel Avivu, kar Eisner označuje kot okupirano Palestino. Knjiga obravnava biseksualnost in njen radikalni politični potencial pri kritičnem pristopu intersekcijskega feminizma, transfeminizma in teorije kvir. Bi: Notes for a Bisexual Revolution zame in številne druge biseksualne osebe predstavlja mejnik na osebnem in političnem nivoju. Eisner je namreč največji razlog, da sem se tudi sama pričela identificirati kot biseksualna oseba.
Ena izmed stvari, ki me je pri njenem aktivizmu najbolj pritegnila, je, da kritično prevzema (angl. reclaiming) zgodovinsko oznako biseksualnosti. Poleg klasičnih stereotipov in bifobije, o katerih bo govora v nadaljevanju, je zanimivo, da je biseksualnost v zadnjem času dobila tudi veliko kritik na račun očitka, da naj bi “utrjevala binarni spolni sistem” in bila izključujoča do transspolnih oseb, predvsem tistih z nebinarnimi identitetami. To je zanimivo, predvsem pa neutemeljeno mnenje. Tako kot Eisner sem tudi sama oseba z nebinarno spolno identiteto.
Biseksualnost zato po vzoru Eisner in drugih prevzemam zase, tako kot so se tudi oznake queer, gay in lesbian prevzele in spremenile prvotni pomen. Eisner ta poskus ne vidi kot poskusa dejanskega naslavljanja in kritičnosti do transfobije, temveč ga vidi kot poskus “oslabitve odnosa oz. sodelovanja” med že tako zapostavljenima transspolnostjo in biseksualnostjo ter njunih aktivizmov.
Že pri stonewallskih uporih so v prvih vrstah sodelovale nebele transspolne ženske, kot sta Sylvia Rivera in Marsha P. Johnson. Marsikdo ju označuje za biseksualki, sama pa sem skeptična, ker nerada podeljujem oznake ljudem, za katere ni dokazov, da so si jo oz. jih izbrale_i same_i. Bili pa sta vsekakor nemonoseksualni, progresivni in srčni aktivistki. Oseba, ki je leto kasneje začela prvo Parado ponosa, pa je bila razkrita biseksualna aktivistka, Brenda Howard. Biseksualnosti prav tako kot transspolnosti nikakor ne gre brisati iz zgodovine t. i. aktivizma LGBT.
Monoseksizem in bifobija
S pomočjo Eisner (na fotografiji) si lahko zastavimo ključna vprašanja o vidnosti biseksualnih oseb in biseksualnosti same ter nanje skušamo odgovoriti. Položaj in vidnost biseksualnosti in biseksualnih oseb lahko najbolje razumemo, če se zavedamo, kako delujeta monoseksizem in bifobija. Čeprav so opazke, stereotipi ali negativen odnos do biseksualnosti videni kot posamezno dejanje neke osebe, gre za širši sistemski problem. Temu pravimo monoseksizem, ki je definiran kot strukturno privilegiranje monoseksualnih identitet in vedenj.
Bifobija je posledica monoseksizma in je razlog za nevidnost biseksualnosti, ki se v praksi kaže na številne načine: skozi predvidevanje, da smo vse_i hetero- oz. homoseksualne osebe, predvidevanje, da spol trenutne_ga partnerke_ja določa našo spolno usmerjenost, kot dvom v obstoj biseksualnosti kot legitimne spolne usmerjenosti, nameren izbris biseksualnosti tudi pri osebah, ki so se same identificirale kot biseksualne, kot prepričanje, da so biseksualne osebe promiskuitetne in širijo spolno prenosljive okužbe, kot hiperseksualizacija in objektivizacija predvsem biseksualk, kot prepričanje, da je biseksualnost samo faza, da so biseksualne osebe neodločene ali celo pohlepne, videne kot izdajalke_ci skupnosti LG itd.
Eisner se sprašuje, zakaj je večina biseksualnega aktivizma še vedno usmerjenega zgolj in samo v stereotipe in njihovo zavračanje. Pri tem ponuja alternativen pogled, ki ta pristop prevprašuje. Z argumentacijo, ki temelji na zanikanju stereotipov, vzpostavimo delitev na t. i. dobre oziroma zgledne biseksualne osebe in tiste druge, slabe oziroma nevzorne biseksualne osebe, od katerih se želimo oddaljiti, ker ne ustrezajo kriterijem tistih pravih biseksualnih oseb, ki jim me_i, kot prave osebe, odobrimo ta naziv.
V nasprotju s prepričanjem številnih oseb, predvsem znotraj “skupnosti” LGBTQIA+, ne obstaja nikakršen “sprejemni izpit” biseksualnosti, po katerem si ali pa nisi prava biseksualna oseba, na primer, da si moral_a imeti spolne odnose/biti v razmerju z moškimi in ženskami (drugih spolov običajno v tem testu ni) in to tudi v točno enakem razmerju. Nobene biseksualne osebe niso bolj legitimne od drugih biseksualnih oseb. Edina osnova za identiteto, pa naj gre za spolno identiteto ali spolno usmerjenost, je samoidentifikacija.
Bifobija v vsakdanjem življenju biseksualnih oseb
Kakšne posledice ima bifobija na življenje biseksualnih oseb? Ali ni to pravzaprav homofobija? Ne. Pred časom sem imela diskusijo na to temo z neko osebo na spletnem forumu, saj je dobronamerno skušala razložiti LGBT-osebam, da je bifobija v resnici homofobija, da bi bolje razumele_i, zakaj ni v redu. Vendar moramo biti pri tem pazljive_i, saj s tem ponovno izbrišemo specifično realnost družbenega zatiranja oz. realnosti biseksualnih oseb, kar nam do sedaj še ni koristilo.
Raziskave, ki so večinoma iz ZDA in Kanade (povezavo do nekaterih lahko najdete na koncu prispevka), pričajo o veliko višjih tveganjih na številnih področjih pri biseksualnih osebah v primerjavi s populacijo LG (in seveda s heteroseksualno), npr. slabše zdravje in višja stopnja zlorabe substanc, višja verjetnost za depresijo in anksiozne motnje ter neprimerljivo višja stopnja samomorilnosti (vsaka druga biseksualka in tretjina biseksualcev naj bi na neki točki razmišljala_i o samomoru). Še posebej velja omeniti visoko stopnjo nasilja nad biseksualkami in dejstvo, da ima v povprečju vsaka druga biseksualka izkušnjo spolne zlorabe. Vse to je brez dvoma tesno povezano s hiperseksualizacijo biseksualk v medijih in v družbi.
Kako biti zaveznica_k biseksualnih oseb?
Upam si trditi, da je očitno, zakaj je osveščanje o biseksualnosti pomembno in zakaj se moramo vse_i znotraj ali zunaj skupnosti LGBT potruditi, da bomo delovale_i kot zaveznice_ki biseksualnih oseb. Kaj torej lahko naredimo?
- Ne predvidevaj spolne usmerjenosti oseb.
- Ne govori, da je naša identiteta odvisna od tega, kdo je naš partner_ka.
- Zavedaj se, da smo ločena, legitimna, čeravno zelo pluralna skupina, ki ni LG, še manj pa heteroseksualna.
- Ne enači fluidnosti identitet za zmedenost, neodločenost in nelegitimnost.
- Ne govori slabšalno o nemonogamnosti.
- Ne očitaj nam, da smo transfobni_e na podlagi biseksualnosti same.
- Ne predvidevaj, da moramo imeti izkušnje ali željo po odnosih z moškimi in ženskami zato, da smo lahko biseksualne_i.
- Prav tako nam ne odrekaj oznake ali identitete, ki smo jo izbrale_i zase, zato ker so po tvojem mnenju nepomembne.
- Zelo pomembno je, da skušamo uporabljati jezik, ki ni izključujoč do biseksualnih in drugih nemonoseksualnih identitet in usmerjenosti, npr. gejevske poroke ali uporaba samo terminov geji in lezbijke, kadar gre tudi za nas; lezbična želja, tudi če se nanaša na željo žensk z ženskami, ki niso lezbijke itd.
- Če ste skupina, organizacija ali pa organizirate dogodek, ki se poimenujejo in predstavljajo kot LGBT, upoštevajte tudi B. Izobrazite se o biseksualnosti in bodite proaktivni pri vključevanju biseksualnih oseb. Tu je zelo pomembno, da se predvsem biseksualne, transspolne in seveda tudi druge osebe aktivno vključuje na pozicije, kjer lahko odločajo.
Za zaključek in nov začetek
Zaključila bom z besedami Shiri Eisner, ki jih je uporabila v nedavnem govoru na harvardski univerzi:
Svoj prispevek posvečam vsaki “nevzorni” biseksualni osebi, ki je kadarkoli obstajala, vsaki bi-osebi, ki je kadarkoli ustrezala stereotipu, vsaki bi-osebi, ki je bila zasramovana, v katere legitimnost so dvomile_i ali se ji posmehovale_i, ker ni dovolj biseksualna_en; vsaki biseksualni ženski, ki je preživela spolno zlorabo, vsaki biseksualni osebi, ki je kdaj razmišljala o samomoru, vsaki nebeli biseksualni osebi, vsaki invalidni bi-osebi, vsaki aseksualni ali aromantični bi-osebi, vsaki transspolni biseksualni osebi in vsaki biseksualni osebi, ki je kadarkoli izkusila intersekcijsko izkušnjo marginalizacije in družbenega zatiranja. Čudovite_i ste.
Tudi jaz svoj prispevek k vidnosti biseksualnosti posvečam vsem vam. Če se najdete v tem ali sem vam dala vsaj malo misliti (ali vam je dala misliti Eisner), potem je moj namen dosežen.
