Svet za odziv na sovražni govor je v obdobju med 18. marcem in 23. junijem 2005 prejel in obravnaval devet novih pobud. V nadaljevanju predstavljamo njihov odziv na pet pobud, in sicer: 1. Odbor 2014 za pravno državo, 2. Tvit Romana Vodeba, 3. Izjava Slavoja Žižka, 4. Pozivi na družbenih omrežjih k pobijanju, 5. Predlog sprememb Zakona o medijih.
Svet je obravnaval nekaj primerov, ki zadevajo diskriminatoren govor na področju spolne usmerjenosti. Odzvali so se na Odbor 2014 za pravno državo, kjer avtorice_ji objav v Facebook statusih in komentarjih z besedami in slikovnim gradivom obravnavajo predvsem osebe levega političnega prepričanja in LGBT-osebe. Slednje označujejo izrazito slabšalno, na primer: z uporabo poniževalnih izrazov, z enačenjem homoseksualnosti s pedofilijo, torej osebne okoliščine s kaznivim dejanjem, s predstavljanjem istospolno usmerjenih kot družbenega zla. Svet je tovrstni sovražni govor označil za nedopustnega in administratorkam_jem Facebook skupine Odbor 2014 za pravno državo svetoval, naj sporne objave umaknejo, objave v skupini pa moderirajo.
V podoben kontekst sodi tudi objava Romana Vodeba na Twitterju: »Pedofili vseh dežel združite se in pridite v SLO. Tukaj vam ‘človekove pravice’ (kot manjšini) ne bodo kratene. Pri nas so norosti uzakonjene.«. Svet je ugotovil, da je objava žaljiva in poniževalna in zato neprimerna, še posebej, ker je njen avtor javno izpostavljena oseba. Vodeb pogosto javno nastopa in s svojimi izjavami širi nestrpnost predvsem do istospolno usmerjenih. Konkretna izjava je bila podana v kontekstu spremembe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Svet za odziv na sovražni govor je prejel tudi dve pobudi za odziv na izjavo Slavoja Žižka, ki je bila 24. januarja 2015 predvajana v oddaji Utrip Televizije Slovenija. Gre za izjavo o prisotnosti političark_kov na množičnem shodu solidarnosti v Parizu po terorističnem napadu na satirični tednik Charlie Hebdo, kjer je bila v ospredju geslo »Je suis Charlie«. Svet je v razpravi o pobudi menil, da je izjava v delu o »tistih gnusnih politikih tam, ki bi jih bilo treba vse postreliti« sporna, ker bi jo bilo mogoče razumeti kot zagovor skrajnega fizičnega nasilja. Svet je ugotovil, da te izjave Slavoja Žižka kljub radikalnosti ni mogoče uvrstiti med primere sovražnega govora na podlagi upoštevanja statusa govorca_ke in statusa žrtve.
Podpornice_ki Facebook skupine Odbor 2014 za pravno državo, ki jo je Svet primarno obravnaval zaradi homofobnih izjav, so na Facebook profilu pisali tudi o svojih političnih nasprotnicah_kih, in sicer o Združeni levici. Levi politični prostor so označili za terorizem in pristašicam_em stranke grozili s smrtjo. Prav tako je grožnje s smrtjo zaslediti na Facebook profilu člana SD Miloša Morettija, ki že dlje objavlja pozive k poboju »fašistov«, iz različnih objav pa je razvidno, da to oznako porablja za aktiviste_ke opozicijske stranke. Pozivi k ubijanju, ki se nanašajo na njih so nedopustni. Po obravnavi teh pobud je Svet sklenil, da člane političnih strank in vse, ki sodelujejo v političnih razpravah in razpravah o politiki, pozove, da se v razpravah ne poslužujejo razširjanja sovraštva in pozivov k pobojem.
Na koncu je Svet dodal še svojo podporo k predlogu sprememb Zakona o medijih, in sicer v delu, ki zadeva sovražni govor na forumih oziroma v anonimnih komentarjih, ki jih objavljajo spletni mediji. Pri tem izhajajo tudi iz nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Delfi AS proti Estoniji presodilo, da s kaznovanjem medija za objavo anonimnega komentarja ni bil kršen 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki opredeljuje svobodo govora. To pomeni, da so po sodbi Evropskega sodišča mediji odgovorni tudi za vsebine, ki jih na njihovih spletnih straneh objavijo anonimne_i komentatorke_ji. Odgovornost za sprejetje pravil za izbiro in vključitev spletnih komentarjev ter za njihovo javno objavo bi morala po njihovem mnenju nositi medijska hiša oziroma izdajatelj, ne pa posamezni odgovorni urednik_ca .
Pri Narobe blogu opažamo, da se v javnih prostorih še vedno oziroma vedno bolj pogosto pojavlja veliko diskriminatornega govora na področju nenormativnih spolnih usmerjenosti in spolnih identitet pa naj gre za spletne strani, politična soočenja ali pa resničnostne šove. Prav zato podpiramo ustanovitev samega Sveta za odziv na sovražni govor in njihovo delovanje, saj smo prepričane_i, da je najboljši odziv na sovražni govor več govora o teh temah, saj s tem tudi preprečujemo, da bi se sovražni govor uveljavljal v javnem prostoru kot legitimna oblika govora.
Svet za odziv na sovražni govor je bil ustanovljen v okviru projekta »Z (od)govorom nad sovražni govor« in deluje kot samostojno in neodvisno telo. Ustanovitev Sveta za odziv na sovražni govor je poskus vzpostavitve javnega reagiranja. Glede na to, da slovenska kazenska zakonodaja sovražni govor opredeljuje zelo ozko, svet sicer nima možnosti sankcioniranja, želi pa z javno in poglobljeno razpravo v družbi opozarjati predvsem na pojave diskriminatornega govora in pokazati, kaj je nesprejemljiv govor.
