Na letošnji prvi šolski dan je v veljavo stopil danski zakon o pravnem priznanju spola, o katerem smo že pisali na Narobe blogu. Danska je tako prva država v Evropi, ki od posameznic in posameznikov za pravno priznanje želenega spola ne zahteva predhodne določitve diagnoze motnja spolne identitete (Gender Identity Disorder) ali kakršne koli psihološke ocene ali mnenja. Z zakonom so tudi črtane zahteve po kakršnikoli medicinski intervenciji (npr. jemanje hormonov), obveznem operativnem posegu in obvezni sterilizaciji. Zakon predpisuje le enostaven administrativni postopek – posredovanje prošnje za pravno priznanje spola pristojnemu uradu, po 6 mesecih pa prosilka ali prosilec le znova potrdi svojo prošnjo.
Pri krovni mednarodni organizaciji Transgender Europe (TGEU) pozdravljajo te pomembne spremembe kot merilo za oblikovalke in oblikovalce politik v vsej Evropi. Hkrati pa so zaskrbljeni zaradi uzakonjene čakalne dobe 6 mesecev in starostne omejitve za vložitev prošnje za pravno priznanje spola – 18 let ali več.
Danske zakonodajalke in danski zakonodajalci določilo o šestmesečni čakalni dobi utemeljujejo z varstvom posamezne osebe pred prenagljeno odločitvijo, ki bi jo lahko kasneje ta oseba obžalovala. (Itak sama ne morem vedeti, kaj je najbolje zame, a ne?) Pri TGEU menijo, da to določilo trans osebam onemogoča hitro spremembo dokumentov, sploh če je to nujno – npr. pri prijavi na razpisano delovno mesto, mednarodnih potovanjih, vpisu v izobraževalno ustanovo. Skrbi jih tudi, da zahteva po čakalni dobi lahko reproducira napačne predstave o trans osebah, ki naj bi bile “zmedene” glede svojega spola (gender), namesto da bi spodbudila te osebe k čimprejšnji spremembi dokumentov, da bi se lahko polnopravno in svobodno udejstvovale v vseh aspektih življenja.
Strinjajo se z mnenji vodilne organizacije za zdravstveno varstvo transspolnih oseb WPATH, organizacij za človekove pravice, kot sta irska zagovornica človekovih pravic otrok in Komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope, da ni nobenih medicinskih ali pravnih razlogov za starostno omejitev (18 let in več) dostopa do postopkov pravnega priznanja spola. WPATH poroča, da visok odstotek trans mladostnikov in mladostnic živi v svojem želenem spolu tudi po adolescenci.
Pri TGEU še dodajajo, da je ključno, da se mladih oseb ne izključuje iz postopkov pravnega priznanja spola in posledično iz izobraževanja in zaposlovanja. Starost, pri kateri se trans osebe razkrivajo, se namreč nenehno znižuje, zato je dostop do postopkov pravnega priznanja spola ključen tudi za družbeno priznanje in sprejemanje njihovih identitet, za njihovo samopodobo in osebni razvoj.
TGEU zato poziva dansko vlado, da podrobno spremlja udejanjanje zakona in odstrani določila, ki onemogočajo hiter dostop do pravnega priznanja spola.
Pravno priznanje spola v Sloveniji
V Sloveniji mora oseba, ki želi pravno priznati svoj želeni spol, na katerokoli upravno enoto vložiti pisno zahtevo za priznanje spola, priložiti pa mora tudi potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnice/zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Kaj slednje pomeni, ni jasno določeno.
Potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater oz. psihiatrinja. Torej je za spremembo spola glede na zakonodajo (Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru) in prakso potrebna vsaj diagnoza motnja spolne identitete.
Kot smo že pisali na Narobe blogu, je kakršnakoli zahteva po diagnozi in/ali medicinski intervenciji za pravno priznanje spola v nasprotju s človekovo pravico do telesne integritete in človekovo pravico do zdravja. Vsi ti medicinski postopki namreč niso nujno v skladu s potrebami in željami posamezne transspolne osebe, niso nujno medicinsko možni (zaradi npr. določenih kroničnih bolezni, ki onemogočajo hormonsko terapijo), niso na voljo ali niso dostopni brez zdravstvenega zavarovanja.
37. člen omenjenega pravilnika določa tudi, da mora matičarka ali matičar pred vpisom želenega spola v register zahtevati določitev nove enotne matične številke (EMŠO). Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda s podatkom o želenem spolu brez zaznamka o spolu, pripisanem ob rojstvu. Vsaj to je v skladu s standardi človekovih pravic, konkretneje pravico do zasebnosti.
Tudi v Sloveniji so torej potrebne spremembe na tem področju.
