Poslanke in poslanci so na včerajšnji izredni seji državnega zbora s 53 glasovi za in z 21 proti zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). S tem so tudi ustavil zbiranje podpisov volivk in volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Za nedopustnost referenduma so glasovali poslanke in poslanci ZL-ja, SMC-ja, SD-ja, ZaAB-ja in DeSUS-a.
Ker je DZ razpis referenduma zavrnil, se lahko njegove pobudnice in njegovi pobudniki obrnejo na ustavno sodišče. Koalicija “Za otroke gre!” je sicer že včeraj sporočila, da so zbrali potrebnih 40.000 podpisov za razpis omenjenega referenduma. Izglasovani sklep državnega zbora pa jim je zdaj preprečil, da bi referendumsko pobudo s podpisi tudi vložili v državni zbor. Po poročanju nekaterih medijev naj bi nasprotnik in nasprotnice enakopravnosti vseh parov danes sporočili, kako bo potekala vloga pobude za presojo ustavnosti.
Nedopustnost referenduma o noveli ZZZDR je podprla tudi vlada. V svojem mnenju o razpisu referenduma je med drugim zapisala, da referendumska zahteva spodbuja k neenakopravnosti na podlagi spolne usmerjenosti in da bi referendumska kampanja spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti, Hkrati pa po zakonska novela po mnenju vlade na različnih področjih sistemsko enotno ureja pravna razmerja med osebami istega spola, ki sklenejo zakonsko zvezo ali živijo v življenjski skupnosti.
Pravna analiza položaja istospolnih partnerstev ter starševstva, ki so jo pripravile štiri pravnice in en pravnik, je namreč po besedah dr. Barbare Rajgelj pokazala, množičnosti diskriminacije istospolnih partnerstev in starševstva, ki je kapilarno razpršena po celotni slovenski zakonodaji. Dr. Neža Kogovšek Šalamon je ob tem izpostavila, da je zaskrbljujoče to, da so diskriminatorni vsi ključni sistemski zakoni, ki predstavljajo temelj za celotno pravno ureditev v Sloveniji.
Obe pravnici sta na ponedeljkovi tiskovni konferenci še povedali, da bi bilo treba z vidika poštenosti, pravičnosti in transparentnosti slovenskega pravnega reda takšno diskriminacijo urediti sistemsko. V teh primerih gre za neenakost pravic, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi: od premoženjskih, socialnih, družinskih do delovnih razmerij. Dr. Rajgelj je poudarila nujnost sistemske ureditev tega področja: »Seveda bi lahko spremenili vseh teh skoraj 70 zakonov v dvajsetih letih, ampak ljudje živijo sedaj in že sedaj je potrebna sistemska ureditev. Sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predstavlja takšno sistemsko rešitev.«
