Burleska: umetnost slačenja

burleska_1

burleska_1Evropska prestolnica kulture Maribor je ponovno prizorišče gledališko-plesnega žanra, ki razkriva raznolika telesa in se poigrava s seksualnostmi. Po nekoliko resnejšem in vsebinsko polnejšem kabaretu Gardenia, ki je v Mariboru in Ljubljani gostoval februarja, se tokrat v mariborskem Narodnem domu predstavlja lahkotnejša burleska v izvedbi ameriškega »Cabaret New Burlesque«. Čeprav je ta predstava skoraj v celoti zelo ‘ženstvena’ (med petimi striptizetami se nahaja zgolj en striptizer) in v njej ni zaslediti prestopanja spolnih mej, pa je njena posebnost drugje – svoja telesa razkrivajo ženske z močnejšimi postavami. Če pa vas razkrivanje jošk (kakršnihkoli že oblik in velikosti) ne vznemirja preveč, pa lahko svoj estetski užitek najdete v bleščicah, perju, večernih toaletah in vsem kiču, ki ga premore burleska.

»Cabaret New Burlesque« je doživel tudi svojo uprizoritev v filmu Turneja (režiser Mathieu Amalric, 2010), ki ga lahko, mimogrede, ujamete še to nedeljo v ljubljanskem Kinodvoru.

Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da se kabaret ustvarja tudi pri nas. Pred kratkim smo se v okviru feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore lahko zabavali skupaj z odličnim Rdečim kabaretom.

oat: left; margin-right: 5px;” class=”outline” alt=”burleska_1″ src=”images/stories/Novice_2012/burleska_1.jpg” height=”200″ width=”300″ />Evropska prestolnica kulture Maribor je ponovno prizorišče gledališko-plesnega žanra, ki razkriva raznolika telesa in se poigrava s seksualnostmi. Po nekoliko resnejšem in vsebinsko polnejšem kabaretu Gardenia, ki je v Mariboru in Ljubljani gostoval februarja, se tokrat v mariborskem Narodnem domu predstavlja lahkotnejša burleska v izvedbi ameriškega »Cabaret New Burlesque«. Čeprav je ta predstava skoraj v celoti zelo ‘ženstvena’ (med petimi striptizetami se nahaja zgolj en striptizer) in v njej ni zaslediti prestopanja spolnih mej, pa je njena posebnost drugje – svoja telesa razkrivajo ženske z močnejšimi postavami. Če pa vas razkrivanje jošk (kakršnihkoli že oblik in velikosti) ne vznemirja preveč, pa lahko svoj estetski užitek najdete v bleščicah, perju, večernih toaletah in vsem kiču, ki ga premore burleska.

»Cabaret New Burlesque« je doživel tudi svojo uprizoritev v filmu Turneja (režiser Mathieu Amalric, 2010), ki ga lahko, mimogrede, ujamete še to nedeljo v ljubljanskem Kinodvoru.

Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da se kabaret ustvarja tudi pri nas. Pred kratkim smo se v okviru feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore lahko zabavali skupaj z odličnim Rdečim kabaretom. Jutri, 7. 4., pa si prav tako v sklopu Evropske prestolnice kulture lahko ogledate kabaret “Patty Diphusa, izpovedi porno dive”, ki je nastal iz zgodb gejevskega režiserja Pedra Almodóvarja.

O burleski

burleska_2Burleska, kot jo poznamo danes, je plod številnih preobrazb in vplivov. Izvirno angleška domislica je v obliki parodij klasičnih gledaliških predstav prečkala Atlantik v drugi polovici 19. stoletja in se hitro nalezla ameriškega pridiha. Dekleta v (za tiste čase) drznih kostumih, včasih pa tudi v moških vlogah z vsemi pritiklinami vred, so pričela v svoje nastope kmalu vključevati različne zvrsti nastopanja, od kabareja do komedije in, nekoliko kasneje, striptiza. Sama burleska je, tako kot še danes, več pozornosti posvečala drugemu delu izraza, torej draženju (»tease«) in spodbujanje domišljije, kot pa samemu slačenju (»strip«). Res je sicer, da so se iz klubov, v katerih so nastopale umetnice burleske, kasneje razvili striptiz klubi, zaradi česar je burleska še danes na slabem glasu in pogosto enačena z odmetavanjem oblačil za denar. V resnici je burleska v svoji osnovni obliki postala nezanimiva, ko je v povojnem času pričela cveteti pornografska industrija in je delno goloto, ki je ohranjala kanček mističnosti, zamenjalo razkazovanje »do konca«. Morda ni naključje, da se ta oblika nastopanja vrača na odre v takšnem obsegu prav v času, ki je zasičen s seksom in goloto na vsakem koraku. Lahka dostopnost različnih pornografskih vsebin vseh vrst je spolnosti in spolni privlačnosti odvzela skorajda vso skrivnostnost in eteričnost, saj njun obstoj pogojuje s prisotnostjo oz. vidnostjo tako rekoč vsega, kar posameznikovo telo premore. Burleska ponuja tudi drugo plat zgodbe, ponovno obuja vznemirjenje ob razkritju gole rame, ob nogi iztegnjeni izpod dolgega krila ali počasnem snemanju večernih rokavic; vsa ta dejanja so prežeta z domnevno davno mrtvim eroticizmom, ki v svetu instantne zadovoljitve naredi burlesko še toliko bolj privlačno.

Burleska danes doživlja preporod v obliki različnih nadgradenj točk in nastopov stare šole, ki tako presežejo svojo prvotno zabavno vlogo in lahko vključujejo vse od družbene kritike do klasičnega striptiza, modernih plesnih tehnik, komičnih vložkov in protestnih performansov. Ponovni razcvet burleske se je pričel v devetdesetih in številni klubi in organizacije, ki so v zadnjih dvajsetih letih zrasli po vsem svetu, še vedno pričajo o njeni popularnosti. Publiko sestavljajo ljudje vseh spolov in starosti, gledalce pa navdušujeta predvsem izvirna reinterpretacija znanih točk, glamurozna kostumografija (ki se nastopajočim redko izplača) ter humorni vložki, vse skupaj s pridihom nostalgije.

burleska_3Med najbolj znanimi modernimi umetnicami burleske sta bivša žena šok rokerja Marilyna Manson Dita Von Teese, ki slovi po svoji (z zelo ozkim steznikom doseženi) postavi peščene ure ter točki z gigantskim kozarcem za martinije, ter Dirty Martini, dama krepko baročnih oblin, ki jih za razliko od marsikatere bolj vitke gospe ponosno razkazuje občinstvu.

Burleska služi tudi kot hvaležen material za feministične debate, saj jo lahko dojemamo kot poniževanje in razkazovanje žensk ob vsesplošnem odobravanju publike (tehnično se od striptiza res razlikuje zgolj v tem, da se umetnice običajno slečejo le do spodnjih hlačk in bradavičke skrijejo pod nalepkami v obliki svetlečih kamenčkov), po drugi strani pa prav burleska omogoča ženskam vseh starosti, oblik in oblin, da sprejmejo svoje telo in do njega skozi odobravanje publike vzpostavijo pozitiven odnos. V zadnjih stotih letih bi težko našli obliko umetnosti, v kateri bi ženska kot je Dirty Martini veljala za lepotni ideal, burleska pa njen izgled dojema kot »enega od«, ki pa ni nič boljši in nič slabši od drugih. Burleska tako ponuja celoten spekter ženskosti in umetnic ne omejuje v načinu izražanja. Večina deklet nastopa pod umetniškim imenom in tudi na ta način na odru ustvari alternativo svojemu vsakodnevnemu življenju, v katerem se pogosto ne počutijo tako privlačne in zaželene kot na odru.

O burleski je pisala Anamarija Šporčič – Janis. Na zapeljevanje v živo je šel Mihael Topolovec.

Foto: Mediaspeed in Miha Sagadin

Cabaret New Burlesque >>>

Turneja (Kinodvor) >>>

Patty Diphusa (EPK) >>>

Written By
More from Uredništvo

Festival FGLF 29

Napovedujemo 29. festival lezbičnega in gejevskega filma Slovenska Kinoteka v Ljubljani (ponovitve...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja