Ker se zadnje dni, predvsem po medmrežju, širijo napačne interpretacije Družinskega zakonika, predvsem v povezavi s cepljenjem in vegetarijanstvom, so pri Gibanju ZA Družinski zakonik avtorico členov o zaščiti in varstvu ogroženih otrok, vrhovno sodnico dr. Matejo Končina Peternel, vprašali za razlago teh določb novega zakonika. V nadaljevanju objavljamo razlago dr. Končina Peternel.
Ali je res, da Družinski zakonik omogoča odvzem otrok, če ti ne bodo cepljeni oz. jih bodo starši hranili z alternativno prehrano?
“Po ustavi so starši tisti, ki imajo pravico odločati o vseh vprašanjih v zvezi s svojim otrokom. Država lahko v to njihovo pravico poseže le v primeru, ko starši s svojim ravnanjem otroka resno ogrožajo. Pri zdravniških posegih so iz tuje sodne prakse znani predvsem primeri, ko je bilo kljub nasprotovanju staršem, ki so bili jehove priče, odločeno, da se otroku da transfuzijo krvi, vendar le takrat, ko je bilo dokazano, da bi brez tega otrok umrl. Določba o zdravniških posegih se v tujini uporablja tudi v primeru utemeljenega suma, da je bil otrok spolno zlorabljen ali trpinčen, zato da se sploh lahko opravi zdravniški pregled otroka proti volji staršev.
Strah, da bi bila zgolj uporaba alternativne prehrane ali alternativnih metod zdravljenja lahko že razlog za kakršnokoli poseganje države v družino, ni utemeljen. Zato, da država lahko kakorkoli poseže v pravice staršev, mora biti dokazano, da je otrok resno podhranjen in zanemarjen tako, da so že izkazane resne posledice na njegovem zdravju.
Določbe zakona morajo biti oblikovane tako, da na eni strani varujejo družine pred neupravičenimi posegi v družini, na drugi strani, pa v primerih, ko je otrok v družini resno ogrožen, omogočajo hitro ukrepanje. Določbe zakona je zato treba ocenjevati z obeh vidikov. Zakonik z določitvijo pogojev, z načelom najmilejšega ukrepa in s tem, da o tem, ali je ukrep utemeljen, že v izhodišču odločata dva ločena organa – center za socialno delo, ki ukrep predlaga in nato sodišče, ki o njem odloči – varuje družino pred neupravičenimi posegi. S tem, da so ti ukrepi v zakoniku urejeni, pa daje možnost ukrepanja, ko je to res potrebno zaradi zaščite otroka. Če teh ukrepov v zakoniku sploh ne bi uredili, jih pristojni organi zagotovo ne bi mogli zlorabiti, vendar jih tudi ne bi mogli uporabiti takrat, ko je treba zavarovati zanemarjene, trpinčene in zlorabljene otroke, ki zaščito nujno potrebujejo.”
