Spomnim se neizmernega navdušenja, ki sem ga doživel ob svojem prvem »četanju« prek računalnika. Kolega mi je pokazal, kako deluje mIRC, eden od najbolj popularnih programov za pogovarjanje prek interneta, in nekaj naslednjih tednov, če ne mesecev, so bile noči kratke in jutra utrujena. Spomnim se tudi danes že skoraj pozabljenega prasketajočega piska, ko se je računalnik prek telefona povezoval na najbližji strežnik v Kranju, in olajšanja, ko je to piskanje naredilo nekakšen končni pisk, ki je pomenil, da sem imel srečo in sem povezan z internetom. Strežniki so imeli namreč omejene število dostopov in včasih – no, kar pogosto, sploh ob večerih – je zvonilo v prazno. Na strežniku so bili zasedeni vsi vhodi in tebi ni preostalo drugega, kot da si doma milostljivo čakal, da se bo kdo »spravil dol« z interneta. Vse to se danes zdi že kot prazgodovina, še posebej, če pomislim, kakšne obletnice praznujejo spletna orodja, ki so prišla za mIRCem. Mavrični forum letos praznuje deset let delovanja. Deset! Saj skoraj ne morem verjeti, a moj sogovornik pravi, da se ne motim. »No, pravzaprav bomo deset let praznovali letos na božič. Takrat smo na internet postavili forum,« pojasni. »Potem pa mi je jasno, zakaj ste toliko časa zdržali,« mu odvrnem, »varuje vas bog!« Oba se zasmejiva in dejstva, da se pogovarjava prek Skypa – tako kot smo se nekoč za intervju s sogovorniki dobili na kavi – niti za trenutek ne prevprašujeva. Internetna komunikacija je postala del našega vsakdana.
»Kar Glorious napiši,« odgovori, ko Roka vprašam, kako naj ga predstavim. »Tako me poznajo na forumu,« doda, pojasnjujoč, da na forumu tako ali tako obstajajo zgolj virtualne identitete. Tiste, ki smo si jih nekoč zamislili že na mIRCu.
Ključna razlika med mIrcem in forumom je v tem, da je bil mIrc najpogosteje namenjen iskanju spolnih stikov. Redko, redko si tam lahko koga spoznal in se z njim resno pogovarjal. Vsaj moje izkušnje so bile take. Še ena pomembna razlika je, da si se tja lahko logiral v dveh minutah in se tako hitro tudi odlogiral, nato pa si se spet prijavil, vendar z neko novo identiteto. Tega forum, sploh naš, v osnovi ne dopušča. Na forumu se registriraš, imaš svoj predstavitveni profil, za tem profilom stojijo tvoji prispevki, ki so odraz tvojega razmišljanja in na neki način tudi tvoje osebnosti. Forum je sicer namenjen tudi spoznavanju, kar lahko poteka prek zasebnih sporočil, v osnovi pa je to prostor za javno razpravo, na mIrcu pa je bil javni del klepeta vedno prazen, saj je vse je potekalo prek zasebnih komunikacij.
Kako je nastala ideja o Mavričnem forumu. Ti si bil, če se ne motim, pobudnik ustanovitve takega foruma.
Res je. Takrat sva se z Mihom Lobnikom pogovarjala, kako fino bi bilo, da bi kakšna stvar obstajala tudi na internetu, saj domače glbt-spletne strani še niso bile razvite tako, kot so danes. Edino »okno v svet« so bila pravzaprav Oznanila. Miha me je potem povezal s fantom, ki se je ukvarjal s postavljanjem spletnih strani in tako smo začeli vzpostavljati forum, ki je bil najprej postavljen na strežniku ŠOU. Čisto na začetku forum sploh še ni imel svoje domene, pač pa smo bili del Legebitre. Začetki so bili pravzaprav smešni, saj niti nismo dobro vedeli, kako bi vse skupaj zastavili. Kakšna dva tedna smo se ukvarjali predvsem s tehničnimi vprašanji, vsebinsko pa nismo vedeli, kakšne kotičke bi oblikovali, niti kako naj bo naslov foruma. Na začetku je bilo vse skupaj res bolj »free style« (smeh).
Kako hitro je število uporabnikov začelo rasti?
Trenutno imamo 3780 članov in članic. To je dokaj realna številka, ker imamo tako politiko, da vse, ki ne aktivirajo profilov, zbrišemo. Na forumu tako ni lažnih profilov. Če se prav spomnim, v prvem letu še nismo dosegli tisočega člana. Na začetku je bilo tudi veliko podvojenih profilov, zato je bila številka o članicah in članih takrat povsem nerealna. Forum je največji razcvet dosegel v zadnjih treh, štirih letih, toda, seveda, na začetku smo bili čisto zadovoljni s petdesetimi uporabniki. Trenutno je glavnina članov in članic na forumu stara od 17 do 35, precej pa jih je tudi med 35 in 45, vendar ta statistika ni povsem zanesljiva, ker precej uporabnikov na svojih profilih ne označi starosti. Glede spola je porazdelitev enakomerna, je pa dejstvo, da so na forumu – vsaj glede prispevkov – trenutno aktivnejše ženske.
Ena od značilnosti tega foruma – in morda je tudi razlog, da se je toliko časa obdržal – je, da ima zelo jasno politiko moderiranja. V zadnjih desetih letih je nastalo kar nekaj glbt-forumov, pa so vsi eden za drugim počasi ugasnili, vaš pa ne. Trenutno imate tri tehnike in tri moderatorje. Kakšna je vloga moderatorjev?
Na forumu je potrebno vzdrževati red. Moderatorji smo se strinjali, da morajo naslovi tem izražati vsebino, da morajo biti prispevki pisani slovnično pravilno, tako da je branje razumljivo slovensko govorečemu bralcu ne glede na njegovo narečje, in da je jezik komuniciranja slovenščina. Nismo želeli, da bi bil naš forum novodobni mIRC, pač pa forum z vsebino. Uporabniki so se vseh deset let sicer upirali tem pravilom. Razumeli so jih kot teror, nas pa so označevali kot nekakšen politični sistem, ki jih nadzoruje. Tudi v Oznanilih se je pojavilo kar nekaj člankov, ki so kritizirali našo uredniško politiko. Res je, da smo bili na začetku strogi in smo mogoče manj poslušali mnenja uporabnikov. S tem smo jih kar nekaj tudi izgubili, smo pa hkrati na ta način preživeli. Nekaj od teh uporabnikov se je morda prav zato pozneje vrnilo na forum. Seveda pa smo dobivali tudi pohvale, predvsem zaradi jasne strukturiranosti foruma, ki omogoča, da lahko stvari hitro najdeš.
Mavrični forum je v desetih letih postal dragocena baza, nekakšna zgodovina dogajanja na lgbt-sceni in širše in na njem dejansko lahko najdeš kakšno informacijo, ki jo iščeš za nazaj.
Res je. Glavna vloga moderatorjev na začetku je bila, da smo popravljali naslove tem, uporabnike smo opozarjali na napake, na to, da morajo svoje teme argumentirati in tako naprej. Urejali smo tudi slovnico …
Moderatorji ste torej popravljali jezik?
Tega ravno ne, smo si pa dovolili, da smo, na primer, izbrisali tiste prispevke, v katerih člani niso uporabili nobenih ločil – torej prispevke brez pik in ločil, ki sploh niso imeli nobenega pravega pomena. Uporabniki so sicer mislili, da posegamo v nekaj, v kar ne bi smeli. Je pa zadnja tri leta tega manj oziroma tega ne počnemo več, ker tudi uporabniki spoštujejo pravila, pa tudi uredništvo je postalo bolj fleksibilno. Je pa res, da smo vedno vedno zahtevali argumentirane kritike, teh pa večinoma ni bilo.
Ko sva ravno pri kritikah … eden od pomislekov, ki se pojavlja ob forumih kot spletnem mediju, je bojazen, da ta lgbt-osebam daje lažen občutek identitete. Ko si na spletu, si gej, lezbijka itd., ko pa se odklopiš, še naprej živiš skrit v heteronormativnem svetu. Forum ti omogoča dvojno življenje.
Delno se strinjam s temi pomisleki. Res je, da je forum virtualni svet in da marsikdo, ki je na forumu, v realnem življenju ni razkrit. Kljub vsemu pa mislim, da te branje prispevkov na forumu o izkušnjah drugih z razkritjem lahko opremi, da potem tudi v realnem življenju narediš razkritje. Če bereš mnenja tistih, ki menijo, da tvoji prijatelji niso tvoji pravi prijatelji, če te ne sprejmejo kot geja, lezbijko, biseksualca oziroma transosebo … mogoče ti to da misliti. Brez foruma pa morda o tem sploh ne bi razmišljal. Forum je zato dobra stvar, ker s temi vprašanji lahko najprej razrešiš virtualno in je potem v realnem življenju morda malo lažje. Na začetku se je na forum prijavljalo veliko ljudi izven urbanih središč, ki so bili zelo zaprti, tudi na forumu so bili precej zaprti, potem pa so se čez čas razkrili. Forum je ponujal vrsto prispevkov na to temo, omogočil jim je, da so se povezali s tistimi, ki so razmišljali podobno kot oni.
So teme glede identitete in razkritja tiste, ki dosegajo največji odmev?
Coming out je zagotovo taka tema, sploh razprave med tistimi, ki so že naredili coming out in tistimi, ki ga še niso. Sicer pa je bila ena od bolj odmevnih tem razprava o biseksualnosti. Tu se je uredništvo pogosto znašlo v položaju, ko je moralo zagotavljati spoštljiv ton razprave, ker sta se oblikovali dve skupini: eni so trdili, da biseksualnost ne obstaja, drugi pa, da obstaja. In potem je prihajalo do hudih sporov med njimi. Kakšni prispevki so bili polni obsojanja.
Kako vas je sprejel preostanek spleta? Ste doživeli kakšne homofobične napade?
Bilo je nekaj izgredov. Nekajkrat so napadli naš forum oziroma strežnik, ali pa so se registrirali na forumu in se predstavljali kot geji, preko zasebnih sporočil so se povezali z drugimi uporabniki in se želeli z njimi srečati v živo. A preden je prišel čas srečanja, so izbruhnili v svoji jezi in začeli pošiljati sporočila, da je pedre treba pobiti. Na take lažne člane so nas pogosto opozarjali uporabniki sami. Imeli pa smo tudi javne izgrede na forumu z uporabo nestrpnega govora. To se je, na primer, zgodilo oktobra 2008. Takrat smo s pomočjo Legebitre stvar prijavili na policijo, ta je storilca našla preko IP naslova in se z njim pogovorila, nismo pa šli na sodišče. Ta fant je na našem forumu v enem dnevu objavil prek dvajset prispevkov, katerih sporočilo je bilo, da je potrebno pobiti pedre. Tudi pod temo o reviji Narobe je napisal, da je za »rit obrisat ta kurac čist kul«. Pravzaprav je zanimivo, koliko stvari na sceni je ta storilec poznal – LGBT-svet ni bil čisto nepoznan.
Ste v teh desetih letih sodelovali tudi s »starim«, nevirtualnim delom glbt-gibanja v Sloveniji?
Na začetku je med glbt-nevladnimi organizacijami obstajalo veliko nezaupanje do tega foruma. Menili so, da forum vzpostavlja neke virtualne osebe in da glbt-skupnosti kot taki ne more ponuditi ničesar. Ta odnos se je potem spremenil, še posebej takrat, ko je članstvo foruma začelo naraščati, ko so se na forumu pojavljale tudi resne teme ali pa vprašanja, ki so naletela na zelo velik odziv samih članov. Je pa res, da se v vseh desetih letih nismo z nobeno organizacijo uspeli dogovoriti o tesnejšem sodelovanju. Še največ pogovorov je bilo z Legebitro, v zadnjih treh letih pa najbolj sodelujemo z Out in Slovenija, Legebitro, revijo Narobe, blogom Glavca, ki svoje aktivnosti promovirajo na našem forumu. Tudi druge organizacije to občasno počno, tako da lahko govorimo o nekakšnem širšem virtualnem sodelovanju, ne obstajajo pa kakšni drugačni dogovori o sodelovanju.
Je težava tudi v tem, da Mavrični forum formalno ni pravna oseba, ne delujete kot društvo, pa tudi nimate »vidnega« predstavnika, kar je, če prav razumem, tudi del vaše politike?
Res je, da se na forumu nihče od moderatorjev ne razkriva v smislu imena in priimka. Vsi – tako moderatorji kot uporabniki – stojimo za psevdonimi. Večkrat smo že razmišljali, da bi se morali preoblikovati v društvo ali kakšno podobno obliko, a smo vedno zaključili, da je bolje, če je Mavrični forum zgolj virtualni. Tudi zaradi tega razloga smo se na začetku ločili od Legebitre in se prestavili na svoj strežnik. S tem smo ohranili avtonomnost, ker so se kar kmalu začeli pojavljati apetiti po tem, kaj in kako naj se na forumu objavlja. Kljub temu pa vseeno upam, da bomo z lgbt-organizacijami lahko sklenili neko boljše sodelovanje. Načrtujemo, da bi se na naslednji Paradi ponosa pojavili tudi kot Mavrični forum s svojim logom. V osnovi pa naša naloga ostaja ista: forum ponuja uporabnikom varen virtualni prostor, v katerem uporabniki lahko »delajo na sebi«, si iščejo prijatelje in popestrijo svoj prosti čas. In če lahko, bi se jim ob tej priložnosti rad najlepše zahvalil – tako nekdanjim kot sedanjim uporabnikom in uporabnicam, pa tudi nekdanjim tehnikom in moderatorjem, ki so soustvarjali forum, pa hvala tudi Mihu Lobniku in ŠOU, ker smo z njihovo pomočjo stvar začeli.
 Miha Lobnik
Moj spomin na začetek Mavričnega foruma je spomin na Roka, ki je imel vizijo in voljo in tisto pravo aktivistično trmo. Verjel je, da je treba postaviti nekaj, kar bo omogočilo glas tistim, ki so bili daleč, ali pa se niso mogli drugač povezati. Ekipa je ustvarila pomembno informacijsko točko – generator skupnosti. Bil sem navdušen, ko je iz foruma nastala poletna odbojka na mivki in še veliko drugih druženj in dogodkov. Bravo Rok, bravo ekipa!
Mavrični forum, ki tako kot Društvo DIH v letu 2013 praznuje svojo 10. obletnico, je v tem času prevzel pomembno vlogo pri obveščanju in osveščanju o in za slovenske LGBTIQ posameznike in posameznice ter skupine. Menim, da znotraj ciljne skupine uživa visoko prepoznavnost in cenjenost; tudi sam se ga redno poslužujem – tako v imenu organizacij, ki jih zastopam, kot tudi zasebno. Ustanoviteljem in ustanoviteljicam in vsem moderatorjem in moderatorkam pohvale in čestitke ob okrogli obletnici!
Mavrični forum vsa ta leta razumem kot odlično orodje za oblikovanje in izmenjavo mnenj o raznolikih LGBTQ temah, za spoznavanje različnih dimenzij homokultur in subkultur ter za opogumljanje za potencialno suvereno udejstvovanje na sceni. Kot pripomoček za vrstniško psihosocialno e-podporo istospolno usmerjenih pri nas, relativno varen virtualni prostor in dinamična zbirka informacij, stališč in zabave, skupnost krepi in bogati in je s kontinuiranim delovanjem postal njen nepogrešljivi sestavni del. Hierarhizacija administriranja diskurzov, narkotična disfunkcija medmrežne identitete in neotesanost kibernetske komunikacije so lahko njegove šibkosti, izziv za prihodnja leta delovanja.
Mavrični forum je vsekakor eden temeljnih gradnikov GLBT infrastrukture pri nas. V času, ko je bil odprt Cafe Open, je bil eden od načinov, kako pripeljati informacije o Openovem obstoju in dogajanju do tistih, ki bi jih utegnile zanimati. Forum je bil tudi dragocen medij za pridobivanje povratnih informacij o našem delu, saj so obiskovalci in obiskovalke lokala preko njega pogosto izrazili tako zadovoljstvo kot tudi kritike, pri čemer je moja izkušnja s forumaši in forumašicami zelo pozitivna, saj so razprave spoštljive in konstruktivne. Skratka, vse pohvale in zahvale tistim, ki forum vzdržujejo pri življenju že toliko časa, saj je očitno, da na naši sceni stvari prihajajo in odhajajo, le redke pa ostajajo. Mavrični forum je na srečo ena od njih.
Mavrični forum je izvrsten vir informacij, ki jih iz prve roke med seboj in s širšo populacijo delijo forumaši in forumašice in je tudi vir informacij o delovanju obstoječih formalnih in neformalnih lgbt-skupin. S kontinuiranim delovanjem v zadnjih desetih letih je postal integralni element lgbt-skupnosti v Sloveniji in je kot tak nepogrešljiv. Vse čestitke ekipi in vsem tistim posameznikom in posameznicam, ki s svojimi prispevki sodelujejo pri njegovem ustvarjanju.
Mavrični forum je v zadnjih desetih letih postal izjemno pomemben LGBT portal z ogromno bazo informacij na enem mestu. Ker omogoča anonimno prebiranje vsebin, se mi zdi izjemno dragocen predvsem za tiste, ki odgovorov na vprašanja ne najdejo doma, v šoli, na delovnem mestu, med prijatelji ali na Facebooku. |
Andrej Pišl
Mitja Blažič
Barbara Rajgelj
Simon Maljevac
Nina Hudej
