POLITIKA
Med parlamentarno razpravo o Družinskem zakoniku in organiziranim protestom proti odločitvi sodišča, ki je v primeru Cafe Open napadalcem določilo leto in pol zaporne kazni, je le kratek korak. Logika pa je ista; tako kot so Baričeviča tedne in tedne vlačili po medijih in zgodbo s psi – šepetaje, a vendarle – pripisovali dejstvu, da je bil Baričevič transseksualec (kar seveda pomeni nekaj čudnega in logično je, da se je prav zaradi tega dajal dol z bulmastifi), tako so tudi organizatorji protesta v isti koš pometali bulmastife, brezizhoden položaj mladih, homofobijo, sodomijo, elito in še kaj – in nastala godlja je bila po okusu prav takšna, kakršna se je med večurno razpravo o Družinskem zakoniku zlivala skozi televizijske ekrane. Če je že niso skuhali isti ljudje, so jo zagotovo kuhali po istih, preverjenih, populistično učinkovitih receptih.
»Shod« pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani so prek spletnega portala Facebook in z zlorabo loga revije Mladina (nalepke »Mladi«, ki so jih lepili po Ljubljani, so namreč izgledale prav tako kot naslov revije Mladina) organizirali »prijatelji in sošolci treh mladih fantov«, ki so lani poleti napadli lokal Cafe Open in zaradi tega, kot pišejo organizatorji, »dobili nepravično kazen«. Poslano je bilo prek 10.000 vabil, shoda pa se je udeležilo približno 100 ljudi. Organizatorji poudarjajo – tako kot je pisalo tudi na enem od transparentov – da je oškodovanec Mitja Blažič dobil le nekaj šivov po glavi in da je zaporna kazen eno leto in pol prevelika. Pri tem ne razumejo tega, da napadalci niso bili obsojeni zaradi fizičnih poškodb, ki so jih zadali Blažiču, pač pa zaradi spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Slednje pa se seveda ne meri zgolj po številu šivov in udarcev. A če so organizatorji zavestno populistično primerjali šive z leti v zaporu (ali pa res ne razumejo koncepta zločina iz sovraštva?), je toliko bolj zaskrbljujoče, kako sta osrednji televizijski hiši v svojih večernih poročilih poročali o protestu. Preprosto sta le v nekaj sekundnih prispevkih navedli, da je neka skupina protestirala pred sodiščem zato, ker naj bi napadalci na Blažiča dobili prestrogo kazen. V ničemer niso problematizirali tega, da je bil to pravzaprav protest, ki je opravičeval sovraštvo. Kot da je pač šlo za nek čisto običajni protest, ki ne potrebuje nobene kontekstualizacije. Fašistična ideologija v ozadju protesta je ostala povsem nereflektirana.
Organizatorji so v pozivu k protestu sprva freudovsko zanikali tisto, kar so pravzaprav želeli sporočiti. Zapisali so namreč, da njihov shod ni »namenjen opravičevanju nasilja ali uperjen proti drugače spolno usmerjenim«, vendar v nadaljevanju svojega povabila vendarle zapišejo, da mladim ne preostane drugega kot nasilje. Hkrati so zapisali, da so trije napadalci na Cafe Open zanje junaki, in ne kriminalci.
Na spletni strani Antifašistične akcije Šiška so razkrili, da je organizator spletnega poziva k shodu (spletna stran je bila takoj po shodu umaknjena s Facebooka) »odkriti neonacist«, saj njegova osebna stran na Facebooku razkriva, da je privrženec neonacistične trgovine Dr. Gebi v Ljubljani, ultra nacionalističnega francoskega politika Le Pena, neonacistične glasbene skupine Battle Flag in nenazadnje uporabnik aplikacije Adolf Hitler.
Medtem ko večina mainstreamovskih medijev v protestu ni videla nobenega problema, so udeleženci protesta vendarle čutili, da svojih obrazov ni pametno razkrivati. Zato je marsikdo svoj obraz skril pred kamerami in foto aparati. Če je bila kazen res tako krivična, če protest res ni opravičeval nasilja, če v ozadju res ni bila neofašistična logika … zakaj si je potem potrebno skrivati obraz? Česa te je sram, mladenič?
