Fašizem heteroseksualnosti na drugi strani Evrope

HOMOFOBIJA

Vzhodna Evropa zaradi svoje konfliktne zgodovine v veliki meri še vedno velja za tujek, v katerega se projicirajo zahodnjaške fantazme o eksotičnem, kaotičnem in neciviliziranem svetu. In roko na srce, močno zakoreninjena dediščina političnih in verskih totalitarizmov, ki na področju človekovih pravic pušča velik madež, je razlog, da te fantazme niso tako daleč od resnice. Val nasilja, ki je preplavil letošnje Parade ponosa v vzhodnoevropskih prestolnicah, vrača boje za pravice LGBT populacije na sam začetek in kaže na vse večje kanaliziranje konzervativnih družbenih vzorcev skozi homofobijo.

 Najbolj nasilna parada v vzhodni Evropi se je letos zgodila v Budimpešti. Najprej policija ni želela sodelovati pri organizaciji in varstvu Parade, saj naj bi ta predstavljala preveliko oviro za mestni promet, vendar pa je to bil le izgovor mestnih oblasti, ki so popustile pod nasilnimi grožnjami radikalnih skupin. Organizatorji so se temu uprli, saj preprečevanje in neustrezno varstvo teh prireditev pomeni kršitev temeljne človekove pravice do združevanja in izražanja. Policijska zaščita se je na sami Paradi izkazala za še kako potrebno, saj so nasilneži okrog tisoč udeležencev, ki jih je varovala jeklena ograja, napadli s kamenjem, jajci in molotovkami. Policija je skrajneže preganjala z vodnimi tanki in solzivci. Judit Takács, aktivistka za pravice homoseksualcev in soorganizatorka Parade ponosa v Budimpešti pravi, da je bila policijska zaščita tokrat učinkovita. »Večino poškodb so utrpeli prav policisti, ki so skrbeli za našo varnost. Paradiranje po centru Budimpešte je bilo kot sprehajanje v kletki, ki jo obdaja prežeča se nevarnost.« Fizično je bilo poškodovanih 10 udeležencev parade, 45 ljudi pa je bilo aretiranih zaradi nasilnega izživljanja nad obiskovalci prireditve.

Madžarski mediji, pravi Takács [na sliki spodaj], so za razliko od prejšnjih let, ko je vladala skoraj popolna medijska tišina, letos veliko poročali o Paradi. »Parada je prišla na naslovnice netabloidnega tiska in je bila glavna novica večernih poročil. K temu je verjetno prispeval splošen občutek ‘dovolj je dovolj’ in tudi dejstvo, da so nasilni izbruhi osvetlili druge problematične politične teme, kot je na primer vprašanje, ali lahko razumemo metanje jajc in molotovk kot legitimno izražanje stališč. Širša javnost do javnega izražanja homoseksualnosti povečini še vedno zavzema star in dober zakaj-nas-provocirajo? odnos, ampak vedno več ljudi je sitih uličnega nasilja.«

 V odgovor na izgrede so organizatorji sestavili peticijo proti nasilju, v kateri med drugim izražajo zgroženost ob dejstvu, da leta 2008 na Madžarskem ljudje trpijo fizično ali verbalno nasilje zaradi svoje spolne orientacije. Judit Takács meni, da so napadi posledica naraščajočega vala fašizma po vsej Evropi. »Čas je, da vsi dojamemo to sporočilo in pričnemo z delovanjem proti njemu,« je še dodala v pogovoru za Narobe.

V Sofiji so julija letos organizirali prvo Parado ponosa pod sloganom »Jaz in moja družina«. Udeležilo se jo je od 150 do 200 ljudi, okrog 60 ljudi pa so aretirali zaradi metanja kamenja, petard in molotovk. Pred začetkom Parade je bolgarska radikalno-desničarska stranka (Bolgarska Nacionalna Unija) organizirala teden netolerance z grotesknim motom »Bodi normalen, bodi netoleranten«. Vodjo stranke, Boyana Rasateja, so pozneje aretirali zaradi nasilnega protestiranja zoper udeležence prireditve. Paradi sta močno nasprotovali tudi religijski instituciji, RKC in muslimanska, ki sta homoseksualnost označili za bolezen.

Napade na udeležence Parade so povečini organizirale radikalne družbene skupine, vendar pa je tudi večinsko bolgarsko prebivalstvo pasivno in skeptično glede pravic seksualnih manjšin, kar še dodatno prispeva k nemotenemu razširjanju sovražnega govora in nasilja.

Razen verbalnega napada mimoidočega moškega, ki je vzklikal nacionalistične parole, med letošnjo zagrebško Parado ponosa ni bilo večjih incidentov. Po prireditvi je prišlo do dveh ločenih napadov na pet udeležencev Parade: dva GLBT aktivista in tri državljane Kosova. Dva med njimi so policisti neutemeljeno dolgo zadrževali, saj sta zaradi identificiranja napadalcev morala preživeti noč na policijski postaji. Aretirali so dva od štirih napadalcev.

Moldavske državne oblasti so po šestih letih zavračanja LGBT skupnosti letos prvič odobrili dovoljenje za organizacijo Parade, ki pa se je sprevrgla v pravo teroristično dramo. Nasilni proti-demonstranti so zaustavili avtobus s 60-imi udeleženci prireditve, pot so lahko nadaljevali šele, ko so v roke »ugrabiteljev« izročili transparente s proti-diskriminacijskimi sporočili. Policijski in varnostni organi so dogodek zgolj pasivno opazovali, klice na pomoč so popolnoma ignorirali.

Krvavo je bila obarvana tudi češka mavrična zastava, ki je prvič javno zaplapolala v Brnu. Tam je 150 skrajnežev fizično poškodovalo 20 ljudi. Strah pred kršenjem pravil družbeno konstitutivne heteroseksualnosti je prignal trume protestnikov tudi na ulice Latvije, Litve, Romunije in Poljske.

Tags from the story
More from Mihael Topolovec

Demokratična enoglasnost brezumja in sovraštva

PODTEMA Analiza diskurza javne predstavitve mnenj o predlogu Družinskega zakonika Z odprtjem...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja