Islandija
Kam na počitnice, ko se glavno mesto utaplja v vročini, prepoteni turisti vdano romajo po ozkih ljubljanskih uličicah, Slovenci in Slovenke pa se prerivamo za svoje centimetre na piranski obali? Na sever, jasno. V kraljestvo ledu, gejzirjev, vrelcev in vulkanov, v neokrnjeno divjino, kjer po več dni ne srečaš drugega kot kakšno zablodelo ovco. Na otok miru, kot ga doma več ne poznamo.
Tudi Islandci očitno sledijo aviacijskim trendom in tako ponujajo nizkocenovne lete iz večjih evropskih mest. Za nas najbolj ugodni so leti iz Londona, Friedrichshafna in Bologne. Vsekakor si za počitnice na Islandiji vzemite najmanj dva tedna časa, saj je potovanje okrog Islandije neponovljivo doživetje, ki se nikakor ne more primerjati z nekajdnevnim izletom v Reykjavik, ki ga ponujajo nekatere agencije. Prava Islandija se skriva izven mest in njena izjemna pokrajina nas nikoli ne pusti hladnih. Občasno ima človek med potovanjem po raznolikem otoku občutek, da se vozi po tujih planetih, izmed katerih ima vsak svoje edinstvene značilnosti in posebnosti.
Že na poti z letališča se vam ponuja kopanje v znameniti Modri laguni, ki je sicer precej popularna med turisti, vendar se nikakor ne pustite motiti. Obraz si namažite z zdravilnim belim blatom in uživajte v polnočnem soncu ter prijetno topli vodi. Tudi na poti vas čaka še ogromno naravnih toplih vrelcev, v katerih si lahko pogrejete premražene kosti in poklepetate z domačini.
Za ogled glavnega mesta Reykjavika si vzemite dan ali dva, saj gre za zelo prijetno mesto z zanimivimi muzeji in znamenitostmi. Nažurajte se ga do konca, naslednjih nekaj dni boste namreč po vsej verjetnosti preživeli med ovcami in, če boste imeli srečo, severnimi jeleni in kakšno polarno lisico. Kljub majhnosti ima Reykjavik živahno gejevsko sceno in LGBT organizacijo Samtökin ’78, ki že 30 let skrbi za dobrobit LGBT življa, prav tako pa je gejem prijazna tudi večina strejtovskih lokalov. Če na Islandijo potujete avgusta, potem nikakor ne smete zamuditi parade ponosa, ki ima vsako leto tudi do 10.000 udeležencev, kar je skoraj 10 odstotkov vseh prebivalcev Reykjavika! Polarni medvedje sicer na otok zaidejo zelo redko, se pa tam zato vsako leto na prireditvi Bears on Ice zberejo njihovi kosmati človeški prijatelji.
Če boste pot po prekrokani noči nadaljevali v smeri urinega kazalca, vas najprej čaka nekolikanj odljuden polotok Snæfellsnes, ki mu kraljuje ognjenik z ledenikom na vrhu in kjer se zbirajo ezoterično navdahnjeni njuejdžerji, prepričani v posebno moč tega kraja. Prav tu so junaki Vernovega romana tudi odkrili vhod v središče zemlje, kot simbol pa ima vulkan pomembno vlogo v narodni zavesti Islandcev.
Lahko pa se proti severu odpravite čez kamnito puščavo (pogon na vsa štiri kolesa je obvezen tudi za avantur željne lezbijke) in prespite v koči sredi ničesar v Hveravellirju, kjer se dodobra namočite v toplem vrelcu in uživate v odsotnosti vsega. Na začetku te poti se obvezno ustavite še v narodnem parku Þingvellir, kjer je domoval prvi parlament na svetu, ter pri Geysirju, najbolj »ta pravem« gejzirju vseh gejzirjev, po katerem se vsi tudi imenujejo. Če vam izbruh Geysirja uide, se lahko zabavate ob vragolijah njegovega soseda Strokkurja, ki izbruhne tudi do 20 metrov visoko vsakih pet do osem minut. V bližini je tudi slap Gullfoss (Zlati slap), eden najlepših slapov v Evropi, ob sončnem vremenu pa se nad njim pogosto pne tudi mavrica. Zelo gejiš, ni kaj.
Če ste se brez gumidefektov prebili čez puščavo, si privoščite jahanje islandskih konj ali rafting po noro čistih islandskih rekah, nato pa naprej v Akureyri. Drugo največje islandsko mesto je s svojim botaničnim vrtom posebna poslastica za žbunjefile, mestece pa služi tudi kot odlična začetna točka za izlete do jezera Myvatn in Slapu bogov (Goðafoss) ter na Namafjall, greben pastelnih barv na kadeči se tektonski prelomnici med ameriško in evrazijsko ploščo. Naprej proti vzhodu leži mestece Húsavík, kjer se lahko podate na nepozabno izkušnjo opazovanja kitov, pred tem pa skočite še v prikupni muzej falusov, ki kljub svoji obširni zbirki še vedno čaka na kozarec z nalepko »homo sapiens«. Nato sledi kanjon Ásbyrgi, kamor naj bi nekoč po nesreči s kopitom udaril osemnožni konj boga Odina, zato ima še danes obliko ogromne podkve. Obilo naravnih lepot, slapov in vrelcev vas tudi tu ne bo razočaralo, med drugim vas bo navdušil slap Dettifoss z nekajkratnim pretokom Amazonke.
Nato vas čaka vožnja skozi prikupne ribiške vasice na vzhodni obali, kjer si lahko privoščite vožnjo s kajakom po katerem izmed fjordov, ptičeljubci pa nikakor ne smejo izpustiti obiska otočka Papey, kjer kraljujejo nerodni mormoni in kjer najdemo najmanjšo cerkev na Islandiji, obstaja pa tudi verjetnost, da boste naleteli na »našega« vodiča. In že smo ob vznožju največjega ledenika v Evropi, Vatnajökulla, ki pokriva kar 8300 km², torej skoraj pol Slovenije. Priložnosti za trekking je tu več kot dovolj, tisti najbolj zagreti se lahko dneve in dneve podite med zasneženimi vršaci, ostalim pa priporočam vožnjo z amfibijskim vozilom po laguni Jökulsárlón, kjer boste porabili pol spominske kartice za fotografije fantastičnih ledenih blokov in tjuljnjev, ki zafrkantsko plavajo mimo.
Naslednji priporočen postanek je Landmanalaugar, območje kristalno čistih jezer, vročih izvirov in zanimivih večbarvnih gora. Pot zahteva prečenje ledeniških hudournikov, zato boste spotoma morda rešili kakšne obtičale Francoze, na cilju pa ugotovili, da ga pred kočo, ki je sicer bogu za hrbtom, že žinga večja skupina Kranjčanov. Pred povratkom v Reykjavik vas čaka še vožnja pod aktivnim vulkanom Hekla, ki še vedno izbruhne približno vsakih deset let ter obisk Vestmanskih otokov, ki so leta 1973 utrpeli silovit vulkanski izbruh, pred tem pa so jih leta 1627 napadli Alžirci. Ja, prav ste prebrali, Alžirci.
Islandijo obišče na leto zgolj okrog pol milijona turistov, ki se tudi med glavno turistično sezono porazgubijo po otoku, tako da boste imeli z večjimi skupinami opraviti le pri največjih znamenitostih. Noči so poleti kratke in trajajo zgolj nekaj ur, če vas mika severni sij pa se na Islandijo odpravite pozimi, ko je več omenjenih krajev sicer nedostopnih zaradi snega, kar pa ne moti velikega darkerskega duha. Hrana je užitna, če se uspete izogniti tradicionalni islandski kuhinji (kitovo meso, ovnova moda, ovčja glava in plesnivo meso morskega psa), cene pa so dandanes zaradi zloma islandskega gospodarstva in padca islandske krone povsem primerljive z našimi.
Čeprav se boste na Islandijo verjetno odpravili predvsem v iskanju naravnih lepot, pa vseeno ni odveč podatek, da veljajo Islandci za enega najbolj liberalnih narodov na svetu. Že leta 1940 so dekriminalizirali homoseksualnost, leta 1992 izenačili sporazumno starost za homoseksualne in heteroseksualne spolne odnose in leta 1996 legalizirali zveze med istospolnimi partnerji, kar je vključevalo tudi posvojitev partnerjevega otroka. Leta 2006 je LGBT aktivistom uspel še zadnji veliki met, ko je parlament potrdil zakon o izenačitvi pravic istospolnih partnerjev do oploditev in posvojitev s pravicami heteroseksualcev.
Zimska pravljica za vroče poletne dni.
