Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor objavil še en javni odziv, in sicer tretjega v drugem mandatu. V obdobju med 19. oktobrom 2016 in 20. marcem 2017 pri svetu sicer niso prejele_i novih zunanjih pobud oz. primerov, vendar se odzivajo tudi na primere po lastni presoji. V omenjenem obdobju so se pri svetu odzvale_i na tri primere, in sicer na Zakon o tujcih, kolumno dr. Damirja Črnčeca in članek na blogu Kavarne Hayek.
Svet v svojih odzivih izhaja iz vprašanja, ali prihaja pri nekem primeru javnega govora do promoviranja legitimnosti neenakopravnosti, neenakega obravnavanja, diskriminacije, izključevanja, nestrpnosti, nasilja ali sovraštva. V tem smislu vedno v presoji upošteva, ali je govor uperjen proti manjšinam in ali tisti, ki se izreka, govori s pozicije moči in vpliva.
Odziv na Zakon o tujcih
Zakon o tujcih je državni zbor sprejel 26. januarja 2017 po tem, ko so številni strokovnjaki_nje, iz tujine in Slovenije ugotovile_i, da zakon krši določila Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Konvencijo o statusu beguncev, Konvencijo Združenih narodov proti mučenju in Ustavo RS. V Svetu so zaskrbljene_i nad dejstvom, da sta premier Miro Cerar in ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar obšla strokovne argumente, da premier zakona ni umaknil in s tem preprečil uveljavitve še enega v nizu ukrepov, ki neupravičeno širijo strah, posledično sovraštvo in v tem primeru tudi prispevajo k teptanju mednarodnih konvencij, sprejetih po drugi svetovni vojni, ki zapovedujejo zaščito preganjanih.
V Svetu posebej opozarjajo na spremljevalna besedila k členom zakona, na diskriminatorni govor v uvodnem poglavju “Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona” ter v obrazložitve nekaterih členov zakona, ki begunke_ce vzpostavljajo kot grožnjo »javnemu redu in notranji varnosti Slovenije«, migracije pa kot nepredvidljivi proces, ki v Sloveniji trenutno predstavlja »različne nadnacionalne vire ogrožanja«, »težko predvidljive dejavnike tveganja, ki imajo lahko multiplikativni učinek«, pripeljejo pa lahko zelo verjetno »do izrednih razmer ali do vojne«.
Protibegunska retorika se seli v zakone
Člane_ice sveta ne preseneča, d v besedilu sploh ne najdemo pojma begunka_ec. V besedilu namreč prevladuje pojem »ilegalni migrant«, ki da zlorablja postopke, v povezavi z »vztrajnimi ilegalnimi vstopi«, ki so predstavljeni kot grožnja.
V Svetu so zaskrbljene_i nad dejstvom, da se protibegunska retorika, ki jo v zadnjih dveh letih intenzivno reproducira politična elita, iz nastopov pred kamerami in mikrofoni seli v zakone in pravne akte. Menijo, da bi vladajoča elita morala razveljaviti sporni zakon, v primeru množičnega prihoda ljudi na begu uporabiti vsa obstoječa določila za zaščito človekovih pravic, za zaščito ljudi pa namesto širjenja strahu delovati v smeri zagotavljanja »človeške varnosti«.
Odziv na kolumno dr. Damirja Črnčeca
Kolumna z naslovom “Prizadet sem” je bila objavljena 2. Januarja 2017 v tedniku Reporter, avtor pa je nekdanji direktor Sove in opravlja javno funkcijo dekana Fakultete za državne in evropske študije. V svojem odzivu so pri Svetu med drugim zapisale_i, da je kolumna kontinuirani poskus produkcije sovražnega govora do islama in begunk_cev. Ocenjujejo, da je v slovenskem prostoru po obsegu, glede na številne Črnčeceve medijske objave in zapise na družbenih omrežjih, eden najbolj intenzivnih.
Črnčec begunke_ce in muslimanske (ali arabske) priseljenke_ce v Evropi primerja z rakom, s katerim smo okužene_i, muslimane_ke pa opiše z vrsto nestrpnih stereotipov. Avtor islam imenuje za »srednjeveško civilizacijo, ki temelji na eni knjigi«, njegova kritika je namenjena »političnim odločevalcem« in »levodesnim vsegliharjem«, prst pa je usmerjen v evropsko in slovensko strpnost do islama. Po njegovem je pravilna le »ničelna stopnja tolerance« do begunk_cev, ki v Evropo prinašajo islamizacijo.
Nasprotovanje javnemu diskurzu proti sovraštvu
Pri Svetu menijo, da avtor svoj sovražni govor ne samo podpihuje, temveč svoje pritoževanje na več mestih razširi proti javnemu diskurzu nasprotovanja sovraštvu, toleranci in sovražnemu govoru. Med drugim zapiše, da »stalno posluša paberkovanje ključnih politikov, da moramo biti tolerantni do netolerantnih«, da mu »hočejo odvzeti svobodo govora pod krinko pregona sovražnega govora«.
Njegova ost je usmerjena tudi proti javnemu mnenju (»Bilo je dovolj tega javnomnenjskega posiljevanja in prodajanja bučk, da moramo pomagati«) in »lažnivim medijem«, ki po njegovem mnenju lažejo, da »islamistični teroristični napadi po Evropi nimajo zveze z islamom«. Kot znak »poturčenosti prestolnice«, tj. Ljubljane, pa navaja, da so »v božičnem času glavne zvezde trubači«, s čimer je svoj sovražni govor razširil tudi v polje nacionalističnega protisrbskega resentimenta.
Črnčecev jezik vsebuje elemente sovražnega govora
V Svetu za odziv na sovražni in diskriminatorni govor so prepričane_i, da Črnčecev emocionalni jezik nesporno vsebuje elemente močno intoniranega sovražnega govora, uperjenega proti islamu kot veri ter obenem begunkam_cem, ki jih avtor razume kot ogrožujočo skupino ljudi, do katere ne sme obstajati nobena stopnja tolerance. S tem, po mnenju Sveta, proizvaja sovražni govor, kakor ga definira Svet Evrope, saj širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje sovraštvo in ksenofobijo, kar vključuje nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantkam_om ali osebam z migrantskim ozadjem.
Menijo, da se Črnčec približuje kršitvi 297. člena Kazenskega zakonika, ki sankcionira vse, ki javno spodbujajo ali razpihujejo sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, kadar ti temeljijo, med drugim, na verski, rasni ali etnični pripadnosti, poreklu in družbenem položaju. Tudi 63. člen slovenske Ustave jemlje za protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.
Črnčec tudi dekan Fakultete za državne in evropske študije
Posebej obremenilno pa se jim zdi, da je Črnčec nekdanji direktor Sove, svoje besede zapisal v času, ko opravlja javno funkcijo dekana Fakultete za državne in evropske študije. »Zaradi navedenega in dejstva, da mu slovenski mediji odmerjajo pomembno komentatorsko mesto, je treba pri njegovih ponavljajočih se izjavah do islama in begunk_cev računati tudi na njihovo odmevnost in težo, ki jo imajo pri tistih, ki so jim primarno namenjena: vseh državljankah_ih, dovzetnih za razpihovanje sovraštva in nestrpnosti,« so o primeru še zapisale_i pri Svetu.
Kavarna Hayek – »Muftikulturalizem«
Članek z naslovom »Muftikulturnost« je bil brez imena avtorice_ja objavljen na blogu Kavarna Hayek 17. januarja 2017. Predstavlja zgolj enega v množici besedil, uperjenih proti pripadnicam_kom islamske veroizpovedi, ki so se občutno razširili v slovenskem medijskem prostoru po začetku prihoda večjega števila begunk_cev. Svet se je na članek odzval zato, ker ta po njegovi oceni predstavlja reprezentativni in aktualni primer vzpostavljanja grozečega “Drugega” iz pripadnic_kov deprivilegiranih skupin, zaradi izrazitega besednjaka sovražnosti ter tudi zaradi njegovega precejšnjega dosega po objavi na kar štirih spletnih portalih. Objavljen je namreč tudi na spletnih straneh revije Demokracija (18. 1. 2017), portala Nova24TV (19. 1. 2017) ter (delno) tudi na spletnem portalu Časnik (19. 1. 2017).
Mi in Drugi
Avtor_ica v članku najprej predstavi svoje videnje konceptov multikulturalizma ter t. i. muftikulturalizma. Pri razlagi vzpostavlja ostro ločnico med “Nami”, Evropejkami_ci, ki smo civilizirane_i, ter “Drugimi”, kamor med drugim uvršča pripadnice_ke islamske veroizpovedi, Arabke_ce in Neevropejke_ce. Že multikulturalizem po njeni_govi oceni predvideva »različne podlage za medkulturni dialog, kar je že privedlo do sprejemanja neevropskih in barbarskih praks (zatiranja žensk, poroke z mladoletnimi, mnogoženstvo in podobno)«.
Ti barbarski “Drugi” so v tekstu najpogosteje predstavljeni z besedo “islam”. Islama namreč avtori_ica ne pojmuje (zgolj) kot eno izmed svetovnih religij, temveč pojem uporablja kot skupni poimenovalec za muslimane_ke, njihovo domnevno kulturo, domnevne aktivnosti in načrte. V članku je sovražno prikazan kot enotna in skrajno ogrožujoča sila. Potencirano dodaja, da je vse, kar muslimani prinašajo v Evropo, »družbena mračnjaškost, tehnološka kamena doba, politično barbarstvo in verski fanatizem«.
Vrhunec spodbujanja nestrpnosti in sovražnega govora v članku predstavlja ideja, da islam (verjetno) prinaša tudi smrt vsem nam in je s tem ultimativna grožnja za naš nadaljnji obstoj, v resnici že kar planetu kot takemu: »Brez skrbi, podnebne spremembe bomo preživeli. V zgodovini Zemlje je vedno prihajalo do njih, gre za naravni ciklus planeta. Islamizacije Evrope najbrž ne bomo.«
Kdo so člani_ce Sveta
Svet za odziv na sovražni govor je bil ustanovljen februarja 2015 v okviru projekta »Z (od)govorom nad sovražni govor«. V drugem mandatu deluje kot povsem samostojno in neodvisno telo. Člani_ce so(po abecedi): Liana Kalčina, Andrej Motl, Mojca Pajnik, Nina Perger, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Andrej Rozman – Roza, Lea Širok in Boris Vezjak.
Vir:
