Predfilm Stonewalla kot iztočnica za razmislek o lastnih privilegijih

Stonewall - trailer

Pred nekaj tedni je bil, kot smo že poročali na Narobe blogu, objavljen predfilm celovečernega filma Stonewall, ki je vzpodbudil kritične odzive. V njem namreč nista zastopani spolna in rasna raznolikost akterk_jev stonwallskega upora, v središču pa je osrednji lik filma – fiktiven bel cisspolen gej.

Stonewallski upor za mnogo ljudi zaznamuje začetek modernega gibanja LGBT. Vsako leto se ga tisoče_i v različnih mestih po svetu spomnimo na paradah ponosa. O dogodkih 28. junija 1969 je bilo veliko napisanega, tudi posnetega, zdaj pa je Roland Emmerich posnel še film Stonewall, ki prek fiktivnega osrednjega lika pripoveduje zgodbo o uporu zatirane manjšine (zatiranih manjšin?) proti nasilju policije z blagoslovom privilegirane večine.

Čeprav so kritike predfilma upravičene, se je, kot v svojem komentarju na spletni strani The Body piše raziskovalec na področju HIV-a Jeremiah Johnson, veliko belih, gejevski aktivistov na področju HIV-a nanje odzvalo defenzivno. Nekateri menijo, tako Johnson, da argumenti transspolnih in nebelih oseb ogrožajo vlogo belih gejev v zgodovini LGBT, so popolnoma neracionalni ali nepomembni in pod nivojem. Priznani gejevski aktivist, dramatik in avtor Larry Kramer je osebe, ki so kritične do predfilma, označil celo za nore.

Pri Johnsonu poskusi utišanja uporniških glasov v tej debati vzbujajo občutek zmede in nelagodja. Sprašuje se: »Zakaj se tako agresivno trudimo, da bi spodkopali pomisleke tistih skupnosti, ki so slabo zastopane v mainstreamovskem gibanju za pravice LGBT in oseb s HIV-om? Česa se pravzaprav bojimo, če dovolimo, da spregovorijo tudi drugi?« Meni, da beli geji niso ogroženi, saj so, tako kot je sam, središče mainstreamovskega gibanja LGBT in zagovorništva oseb, ki živijo s HIV-om. Johnson pojasnjuje: »Beli cisspolni geji smo skoraj vedno, če ne edini, fokus vsake mainstreamovske revije LGBT, filma ali televizijske oddaje. Močno smo prezastopani v organizacijah LGBT […] Enako je na področju zagovorništva HIV. V New Yorku sta v 60-članski elitni delovni skupini za končanje epidemije AIDS-a guvernerja Cuoma1 en nebel gej in ena trasspolna ženska, čeprav dejstva kažejo, da sta to populaciji, ki ju HIV najbolj zaznamuje.«

Pri tem se sprašuje še: »Zakaj smo pri vseh privilegijih tako krhki in ranjeni vsakič, ko nas kdo pozove, da ozavestimo pomanjkanje raznolikosti v naših gibanjih? Kaj bomo izgubili, če bomo pomisleke naših LGBT-bratov in sester poslušali s ponižnostjo in sočutjem? Kaj bomo izgubili, če bomo resnične napore vlagali v aktivno podporo mladim nebelim moškim in transspolnim ženskam, da zasedejo vodstvene pozicije v naših skupnostih?«

Johnson meni, da ne bomo napredovali proti končanju krize z AIDS-om, če ne bomo na vodstvene pozicije postavili transspolnih žensk in mladih nebelih moških. Sami aktivisti proti AIDS-u že dolgo zahtevajo, da se na področju HIV-a in AIDS-a nič ne sme zgoditi brez njih, kljub temu pa vsakodnevno oblikujejo oskrbo in zdravljenje ljudi, ki živijo s HIV-om, ter preventivno ne da bi se posvetovali z mladimi nebelimi moškimi in transspolnimi ženskami.

Johnson razume, da gre pri vsem tem za debato o predfilmu ter da jih veliko upa, da bo sam film prikazal raznolikost in ne bo minimaliziral vloge transspolnih žensk in nebelih moških, kot je to moč sklepati iz predfilma. Hkrati pa meni, da je »zatiralsko obnašanje«, ki mu je bil priča, nesprejemljivo. Dodaja, da imamo zdaj priložnost, da pokažemo nekaj ponižnosti, poslušamo in se vprašamo, zakaj so transspolne in nebele osebe še vedno podzastopane v mainstreamovskih organizacijah LGBT, revijah, filmih in televizijskih oddajah. »Namesto utišanja uporniških glasov, bi lahko delali v smeri utrjevanja glasov rasnih in spolnih manjšin znotraj skupnosti LGBT in zagovorništva HIV, četudi njihova sporočila pri belih gejih povzročajo občutke nelagodja.« (Ali pa prav zato.)

Pri tem se Johnson sprašuje tudi: »S kakšno pravico skušamo utišati transspolne ženske in nebele LGBT-osebe v katerikoli debati o izboljšanju raznolikosti in vidnosti, še posebej v času, ko se vedno bolj zavedamo, da rasizem in transfobija pomenita smrt?«

Vir:

1Andrew Cuomo je demokratski guverner zvezne države New York. V času njegovega prvega mandata (2010–2014) so v zvezni državi New York med drugim legalizirali istospolne zakonske zveze in poostrili nadzor nad orožjem. Trenutno opravlja svoj drugi mandat. 

Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

Gremo naprej! Skupaj!

Rezultat včerajšnjega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja