Gremo naprej! Skupaj!

Little Rock Desegregation 1957
Rezultat včerajšnjega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), sicer neuradni, zame ni presenetljiv. Pričakovala sem ga. V državi, kjer se vsak dan povečuje dolžina z rezalno žico obrobljene meje (celo tiste evropske, ki naj bi združevala), zmaga človekovih pravic, postavljenih na glasovanje, ni mogoča. Žica na meji, žica v glavah.

Kampanje v podpro noveli ZZZDR pa so vseeno pokazale, da znamo stopiti skupaj. Sicer se moramo še veliko načuiti o delovanju skupaj. A rezultati referenduma so le še en razlog več, da ostanemo skupaj, da ne postanemo malenkostne_i in ne začnemo iskati grešnih koz_lov. Ker se nam ne gre za pozicije moči, ampak za moč pozicije – pozicije, ki spoštuje in živi človekove pravice vseh ne glede na različne osebne okoliščine.

Res je. Imam sprane možgane, in sicer z ideologijo, ki za enega od temeljev postavlja sprejemanje vseh ljudi z vsemi raznolikostmi. Tudi tistih, s katerimi se globoko ne strinjam. In neuradni rezultat referenduma kaže, da se s 392.635 ljudmi tudi uradno ne strinjam. Zame je pač drugi temelj sodobnih demokratičnih družb, ki so izšle iz grozot 20. stoletja, vključujočnost politik, zakonov in pravil – naj bodo taki, da vsem omogočajo dostojno življenje.

63,53 % glasov “Proti” in 36,47 % “Za” ob 36,21 % volilni udeležbi (še vedno neuradni rezultat) jasno kažejo, da enakost v Sloveniji ni vrednota oz. da prevladuje zgrešeno razumevanje enakosti, da se z lažjo lahko daleč pride, da je strah eden največjih motivatorjev, da ne gre za otroke, ampak za pozicije moči. Pa je kljub temu ali prav zaradi tega zgodovina polna posameznic_kov, ki so se kasneje opravičevale_i zaradi svojega javnega delovanja proti enakosti. Če v množici primerov, izpostavim le enega.

Will Counts je leta 1957 fotografiral takrat 15-letno Elizabeth Eckford ob vstopanju v belsko srednjo šolo v mestu Little Rock v zvezni državi Arkansas. Elizabeth je bila ena od devetih temnopoltih dijakinj_ov, ki so vstopile_i v do takrat samo belkam_cem namenjeno srednjo šolo. Za Elizabeth je na fotografiji dijakinja Hazel Bryan, ki je na Elizabeth kričala, da na šoli ni dobrodošla. Hazel se je nato poročila in ob vzgoji svojih otrok ugotovila, da si bodo njeni otroci v učbenikih lahko prebrali, da je nasprotovala enakosti temnopoltih državljank_ov ZDA. Leta 1963 se je zato Elizabeth opravičila. Menim, da bodo kmalu tovrstnih opravičil deležne_i tudi geji, lezbijke, biseksualne in transspolne osebe.

Foto: Will Counts

Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

Bohrer: Podpora ljudi v Palestini je queerovsko in feministično dejanje

Nevzdržne razmere na zasedenih palestinskih ozemljih imajo dolgo in kompleksno zgodovino. V...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja