Objavljamo še izjavi tribune “Za prostore svobode!” in Izvršnega odbora Liberalne akademije.
Na referendumih ne bi smeli odločati o pravicah manjšin
Odločitev Ustavnega sodišča (US), da dovoli referendum o Družinskem zakoniku, moramo sprejeti kot nesporno dejstvo – v pravnih državah takšne odločitve to morajo biti. Hkrati pa nas njegova argumentacija mestoma čudi in skrbi. Menimo, da je US zamudilo odlično priložnost, da bi z odločnejšim posegom postavilo višje standarde varovanja pravic manjšin in predvsem omejilo zaskrbljujočo prakso načrtnega grajenja politik na delitvah in ščuvanju proti drugačnosti. Upamo, da bo širša družbena razprava, predvsem pa tudi poglobljena strokovna razprava znotraj same pravne stroke, pripeljala do določenih sprememb vsaj v praksi, če že ne tudi v formalni referendumski ureditvi. Na referendumih ne bi smeli odločati o pravicah manjšin!
V danih razmerah, ko bomo očitno morali na še en nepotreben, škodljiv in nevaren referendum, pozivamo državljanke in državljane, da aktivno podprejo v parlamentu sprejeti Družinski zakonik. Gre za kvaliteten zakon, ki v skladu s sodobnimi družboslovnimi spoznanji učinkovito ureja zelo kompleksna in večplastna področja družinskega življenja. Njegovi nasprotniki niso navedli prepričljivih vsebinskih argumentov za njegovo zavrnitev, temveč svojo kampanjo žal gradijo predvsem na demagoškem strašenju in hujskanju proti istospolno usmerjenim. Na referendumu ne bomo odločali o tem, ali lahko istospolni pari posvojijo otroka ali ne, niti ne o kakšnih novih pravicah – vse v družinskem zakoniku določene pravice namreč istospolno usmerjenim zagotavljajo že drugi predpisi. Po referendumu – ne glede na njegov rezultat – v naši družbi ne bo nič več in nič manj istospolnih. Ali bomo njihov obstoj simbolno priznali, ali pa si bomo pred njim zatiskali oči, pa je odvisno od nas. Na referendumu se bomo odločali predvsem o tem, ali bomo v prihodnje znali graditi družbo, ki zmore vsaj simbolno priznati tudi obstoj drugačnih, ali pa bomo drseli nazaj v razmere, ko bodo spet nekateri predpisovali edine prave načine življenja tako v zasebni kot javni sferi.
Za prostore svobode!
Aleš Črnič, Nataša Briški, Simon Kardum, Valter Kobal, Alan Kacin
Brez svobode drugega ni moje svobode
V Liberalni akademiji smo prepričani, da je Ustavno sodišče z navidez le tehnično odločitvijo v zadevi tako imenovanega družinskega zakonika, sprejeti s petimi glasovi proti štirim, večino državljank in državljanov Slovenije po nepotrebnem zavedlo v dvom glede temeljnih človekovih pravic in odločanje glede sicer samoumevnega stališča, da enakopravnost velike manjšine sodržavljank in sodržavljanov pri oblikovanju načina življenja v skladu z njihovimi osebnimi nagnjenji in čustvi v ničemer ne omejuje tradicionalnih oblik družine.
Še več: taka enakopravnost posledično celo širi družbeni prostor za vzgojo in razvoj otrok v strpne in ustvarjalne demokratične državljanke in državljane. K temu je treba prišteti še škodo, da bodo odložene tudi številne druge rešitve tako imenovanega družinskega zakonika, ki jih terjajo družbene spremembe in spoznanja iz socialne prakse. Hkrati s tem, ko pozivamo stroko in zadevna družbena gibanja, da preverijo možnosti za eventualno izpodbijanje odločbe našega Ustavnega sodišča na Evropskem sodišču, seveda tudi v tem primeru žal sodbo kot takšno moramo sprejeti, tudi če se z njo ne strinjamo. Opozarjamo pa, da je bilo slovensko Ustavno sodišče (vsaj v enem delu, saj je bila končen izid tesen) nemara preslabo poučeno o negativnih družbenih in političnih posledicah svoje odločitve, ki precedenčno uzakonja pravico večine, da omejuje svoboščine manjšine tudi na področju, povezane z osebnimi družinskimi, čustvenimi in drugimi okoliščinami. Sodimo namreč, da so spričo zgodovinskih, ekonomskih in socialnopsiholoških kontekstov dane velike možnosti, da bo na referendumu zakon zavrnjen, kar bi po našem prepričanju vodilo k poglobitvi konservativne, patriarhalne in represivne mentalitete namesto k postopnemu prestopanju takih zastarelih vrednostnih okvirov v celotni družbi. Da o rekatolizaciji države niti znova ne govorimo.
Spremembe v načinih življenja in raznolikost oblik partnerskega sožitja ljudi, ki smo jim priča predvsem v povojnem obdobju, so v vrsti držav sprožile ustrezne zakonodajne reakcije. Nazadnje je npr. katoliško usmerjeni konservativni portugalski predsednik Aníbal Cavaco Silva samo nekaj dni po obisku papeža maja 2011, na podlagi odločitve večinsko konservativnega (!) parlamenta , podpisal zakon, ki dovoljuje istospolne poroke. Slovenija bi se tako z morebitno zavrnitvijo zakona uvrstila med najbolj nazadnjaške države v Evropi.
Vsemu navkljub pozivamo vse državljanke in državljane, ki brez pomisleka nameravajo prispevati svoj referendumski podpis proti sprejetju zakona, da upoštevajo podobno zakonodajo v drugih državah in sledijo prevladujočim družboslovnim spoznanjem. S tem pozivom pa se tudi pridružujemo vsem, ki se bodo borili za »zavrnitev zavrnitve« svobode na škodljivem referendumu.
