Španski mediji v teh dneh poročajo o fantastični zgodbi, ki jo je že pred leti odkril profesor Narciso de Gabriel z Univerze v Coruni in jo raziskoval dobrih petnajst let. Leta 1901 sta se namreč v Galiciji poročili dve ženski – točno 104 leta pred uradnim priznanjem istospolnih porok v Španiji.
Elisa in Marcela sta bili učiteljici, ki sta skupaj živeli v majhnem kraju Dumbria. V želji po poroki sta pred ljudmi iz vasi zaigrali spor: Elisa je Marceli očitala, da tako na gre več naprej in da odhaja, Marcela pa ji je nazaj zabrusila, da se bo poročila z Mariem. Elisa si je nato ostrila lase, oblekla moška oblačila, začela kaditi … in se za zunanji svet pretvarjati, da je Mario. Za poroko je potrebovala le še cerkveno potrdilo, da je bila krščena kot moški. Odločila se je, da »prestopi« v katoliško cerkev in duhovnik, ki je bil vesel novega člana, ni opazil, da je Mario pravzaprav Elisa. Tako je Elisa dobila papir, da je bila krščena kot moški … in poroka med »Mariem« in Marcelo se je odvila 8. junija 1901.
A na žalost so Maria kmalu razkrinkali. Pregledali so ga zdravniki, ki so odkrili, da je Mario ženska. Eliso in Marcelo so najprej zaprli v zapor, a so ju po trinajstih dneh izpustili. Leta 1902 sta se preselili v Buenos Aires, kjer se je za njima izgubila sled.
Raziskovalka Raquel Platero ugotavlja, da njuno zgodbo – zgodbo prvega lezbičnega para v Španiji, ki se je poročil – poznamo zato, ker se jima je poskus ponesrečil. Meni, da so v zgodovini zagotovo še obstajali tovrstni lezbični pari, o katerih pa ne vemo nič, saj so bile njihove poroke uspešne in zato nikoli razkrite.
Zgodba Elise in Marcele je izšla v knjigi Elisa e Marcela: Alen dos homes.
Več:
Celotna zgodba, objavljena v časopisu El Pais (v angleščini) >>>
