Nedavno je Državni zbor sprejel novelo Zakona o dedovanju. V predlogu zakona, ki ga je Vlada poslala v Državni zbor je bil predviden člen, v katerem je bilo izrecno zapisano, da je položaj partnerice ali partnerja, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, vendar nista registrirala partnerske skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, enak položaju zakoncev. S tem bi se odpravilo protiustavno stanje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče v svoji odločbi iz leta 2013.
Med sprejemanjem novele so SMC, DeSUS in SD vložili amandma, v katerem predlagano rešitev črtajo iz zakona, saj to področje sistemsko ureja Zakon o partnerski zvezi (ZPZ). Koalicijska stranke so ob tem pozabile, da je na Ustavno sodišče vložena pobuda za oceno ustavnosti Zakona o partnerski zvezi in s tem ogrožen njegov obstoj. Gledano drugače, če Ustavno sodišče razveljavi ZPZ ponovno nastopi protiustavno stanje, ki ga je Ustavno sodišče že ugotovilo. V danem primeru bo Vlada primorana ponovno spreminjati zakon o dedovanju.
Ustavno sodišče pa je z vidika pravic istospolnih parov obravnavalo Zakon o mednarodni zaščiti in junija soglasno odločilo, da je protiustaven. Ker zakon med osebami, ki lahko štejejo za družinsko članico ali družinskega člana prosilke ali prosilca za mednarodno zaščito, ne določa tudi istospolnih partneric ali partnerjev (registriranih partneric ali partnerjev in partneric ali partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti), je nedopustno posegel v pravico do enakega obravnavanja pri uresničevanju pravice do družinskega življenja. Položaj istospolnih parov je z vidika človekove pravice do družinskega življenja v bistvenih dejanskih podlagah primerljiv s položajem raznospolnih parov (zakoncev in partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti). Povedano drugače partnerici oz. partnerja v istospolnem partnerstvu (registriranem ali neregistriranem) sta družinska člana.
Spomnimo: Državni zbor je konec aprila sprejel Zakon o partnerski zvezi, ki je začel veljati 24. maja 2016 in ki se bo začel uporabljati čez devet mesecev, t. j. 24. februarja 2017. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) na novo ureja položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji, predvsem pa odpravlja protiustavnost, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo v treh odločbah.
Zakon se približuje popolni izenačitvi pravic z raznospolnimi pari, vendar z odsotnostjo možnosti , da partnerja ali partnerici skupaj posvojita otroka, ter upravičenosti do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ker pa je je treba določene pravice, ki bistveno posegajo v življenje istospolnih parov, nujno izenačiti, je ZPZ po mojem mnenju tisti še sprejemljivi minimum. Bistvene pravice, ki jih bodo istospolni pari pridobili po začetku uporabe ZPZ :
- Pravica do zdravstvenega zavarovanja po partnerju ali partnerici v primeru brezposelnosti.
- Pravica do odsotnosti z dela in nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana ali članice.
- Pravica do odločanja glede zdravljenja partnerja ali partnerice in informiranje o partnerjevem ali partneričinem zdravstvenem stanju bo po novem veljala tudi za nesklenjeno partnersko zvezo.
- Pravica do odškodnine za smrt ali težko invalidnost partnerice ali partnerja.
- Oprostitev dolžnosti pričanja in izpovedi zoper bližnje.
- V primeru smrti partnerice ali partnerja ima po novem o pogrebu in pogrebni svečanosti pravico odločati njena partnerica ali njegov partner.
- Pridobitev državljanstva na podlagi naturalizacije.
- Pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi smrti partnerice ali partnerja in osebnih okoliščin po novem velja tako za nesklenjeno kot tudi sklenjeno partnersko zvezo.
- Pravica do vdovske pokojnine velja tudi za nesklenjene partnerske zveze.
- Najemna pravica na stanovanju (po smrti partnerke ali partnerja pravica do najema istega stanovanja oz. nadaljevanje najema pod enakimi pogoji)
- V primeru brezposelnosti partnerice ali partnerja lahko drugi partner ali druga partnerica nojo_ga uveljavlja kot vzdrževanega družinskega član ali vzdrževano družinsko članico, kar se upošteva kot dohodninska olajšava.
Nestrpno torej pričakujemo odločitev Ustavnega sodišča, ki bo odločilo o usodi ZPZ. Če bo sodišče slednjega razveljavilo, lahko zopet nastopi protiustavno stanje na področju dedovanja. Res je sicer, da se odločba Ustavnega sodišča neposredno uporablja, vendar z pravnega vidika, dokler zakonodajalec ne odpravi protiustavnosti, ta še vedno obstaja. Prav tako uporaba izrednih pravnih sredstev za zagotavljanje enakopravnosti ni primerno.
