Predvčerajšnjim so različne britanske in druge LGBT organizacije po svetu ter številni mediji poročali o prvih izsledkih terenskih anket, ki so jih v preteklem letu po celi Veliki Britaniji izvedli nosilci in nosilke petletnega projekta »Možnosti mladih« (Youth Chances). Čeprav izsledki projekta, ki ga izvaja Metro Centre Ltd, dobrodelna LGBT organizacija, v sodelovanju z Univerzo v Greenwichu, sami po sebi morda niso presenetljivi, pa vseeno nekateri podatki kažejo na alarmantno stanje med LGBT mladostniki in mladostnicami v Veliki Britaniji.
Pobuda za izvedbo projekta, ki ga financira Veliki loterijski sklad (Big Lottery Fund, primerljiv s slovenskim FIHO, t.j. Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij), je prišla s strani organizacije Metro, potem ko so njeni člani in članice na podlagi dela z mladimi ugotovili, da še vedno primanjkuje znanja oz. ozaveščenosti o specifičnih potrebah in težavah LGBT mladostnikov in mladostnic. V okviru projekta so tako anketirali okoli 7000 LGBT mladostnikov in mladostnic v starosti 16 – 25 let, v anketo pa so vključili tudi raznovrstne organizacije in urade, ki so neposredno ali posredno vključeni v vsakodnevno delo z oz. vzgojo mladih.
Terenska anketa je med drugim pokazala, da večina udeležencev in udeleženk študije npr. še vedno meni, da je diskriminacija pripadnikov in pripadnic LGBT skupnosti preveč splošen pojav v družbi. Hkrati imajo občutek, da so manj sprejeti v svoji lokalni skupnosti kakor njihovi heteroseksualni oz. cisspolni vrstniki in vrstnice. Nadalje je anketa pokazala tudi, da so LGBT mladostniki in mladostnice še vedno deležni višje stopnje verbalnega, fizičnega in spolnega nasilja od njihovih vrstnikov in vrstnic oz. da starši ali skrbniki in skrbnice v Veliki Britaniji skoraj vsakega desetega mladostnika ali mladostnico zaradi njihove usmerjenosti oz. spolne identitete še dandanes vržejo na cesto.
Posledično so anketiranci in anketiranke izrazili mnenje, da se počutijo prikrajšane za enake možnosti v življenju, saj zaradi diskriminacije in zlorab, ki v skrajnem primeru vodijo v redno menjavanje šol in duševno stisko, trpi njihov uspeh v šoli, številni pa pomislijo tudi na samomor. Pri vsem skupaj je zagotovo najbolj zaskrbljujoč podatek, da šole v Veliki Britaniji oz. razne uradne ustanove, ki delajo z mladimi, še vedno ne nudijo skoraj nobene pomoči oz. podpore LGBT mladostnikom in mladostnicam v stiski.
Da bi naredili konec tej brezbrižnosti in ignoranci, izvajalci in izvajalke projekta pripravljajo niz seminarjev. Na srečanjih, na katera so vabljeni vsi akterji, ki jih zadeva študija, se bodo posvetili zlasti vprašanjem, kako zagotoviti varnost in zdrav duševni razvoj LGBT mladostnikom in mladostnicam, pri čemer se bo posebno pozornost namenilo transspolnim osebam, ki veljajo za najbolj ogroženo skupino med mladimi.
Glede na te izsledke ankete iz Velike Britanije, ki se je v lanskoletnem poročilu ILGA Europe zavihtela na sam vrh držav po stopnji spoštovanja človekovih pravic v Evropi, se za konec lahko samo vprašamo, do kakšnih izsledkov bi prišli, če bi izvedli podobno terensko raziskavo med mladimi člani in članicami LGBT skupnosti drugod po Evropi. Ker tovrstnih študij marsikje po Evropi in pri nas primanjkuje, lahko samo ugibamo oz. bomo še dolgo ugibali, koliko življenj LGBT mladostnikov in mladostnic je prezgodaj ugasnilo samo zato, ker je bila njihova stiska hote oz. nehote prezrta.
Kristjan Šinkec
