Nevladniki pomemben steber pri obvladovanju hiva

Lobnik - STA

V nadaljevanju v celoti objavljamo intervju z Mihom Lobnikom z naslovom Nevladniki pomemben steber pri obvladovanju hiva, sredstva za programe pod vprašajem, ki ga je za STA (Slovenska tiskovna agencija) pripravila novinarka Anja Gorenc.

Ljubljana, 28. novembra (STA) – Nevladne organizacije so pomemben člen pri obvladovanju okužb s hivom. Med drugim opravljajo programe testiranja v skupnostih in psihosocialno podporo za tiste, pri katerih odkrijejo okužbo. A je nadaljnje izvajanje teh programov zaradi pomanjkanja sredstev pod vprašajem, je pred svetovnim dnevom boja proti aidsu za STA opozoril Miha Lobnik.

V Evropi in po svetu se je ob preventivi pri okužbah s hiv izkazalo, da je najbolj učinkovita kombinacija različnih strategij. To vključuje preventivna sporočila in testiranje na različnih mestih – v okviru specializiranih klinik (npr. na infekcijski kliniki UKC Ljubljana), pri osebnem zdravniku in v skupnosti, ki so bolj ranljiva za okužbo s hivom.

Testiranja v skupnosti se praviloma izvajajo v okviru društev in fizično zunaj zdravstvenih institucij. S tem se približajo posameznikom znotraj teh ranljivih skupin, ki se zaradi različnih razlogov sicer ne odločajo za test.

V Sloveniji takšen program testiranja v skupnosti izvaja Društvo informacijski center Legebitra. V okviru programa Testiran.si so se osredotočili na skupino moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki je v Sloveniji najbolj ranljiva za okužbo.

Gre sicer za pilotski projekt, ki poteka že peto leto. Programu je priznanje in podporo dala tudi zdravstvena stroka. Na leto izvedejo med 400 in 500 testov v ciljni skupini, kar je glede na siceršnjo nizko testiranost na hiv v državi uspeh. Poleg testiranja na hiv izvajajo tudi testiranja na nekatere druge spolno prenosljive okužbe; kot so hepatitis B, sifilis in gonoreja.

Letos so v ciljni skupini odkrili tri hiv pozitivne teste. Po besedah sociologa in vodje programa Mihe Lobnika številke izvidov kažejo, da je testiranje pravilno usmerjeno.

“Da pa se posamezniki za testiranje odločijo, je ključno, da je testiranje tudi anonimno in zaupno. Ob testiranju se posameznik ne sooča le s strahom pred pozitivno diagnozo, ampak tudi s strahom pred socialno in psihološko stigmatizacijo, ki bi jo v primeru pozitivnega izvida na katero od teh okužb doživel oziroma jo lahko v vsakdanjem življenju tudi spremljamo, jo poznamo iz medijev in vsakdanjih pogovorov,” je dodal Lobnik.

Pri testiranju v skupnosti gre po Lobnikovih navedbah poleg samega testa za večji poudarek tudi na destigmatizaciji testiranja. Poleg tega želijo podreti tudi druge psihološke in socialne ovire, ki ljudem preprečujejo, da bi se takrat, ko je to potrebno, odločili za test.

Poleg testiranja, izvida in svetovanja v okviru programa nudijo tudi posebna svetovanja in osnovno psihološko podporo pri napotitvi v zdravstveni sistem. Po Lobnikovih besedah namreč ugotavljajo, da sistem zagotavlja premalo psihološke opore posameznikom v teh kritičnih trenutkih. “Večji del, pomemben del bremena te okužbe je psihološko-socialne narave. S tem se v bistvu dotika stigme, sprejemanja tega novega dejstva, predvsem pa sprejemanja nekega morebitnega odklanjanja ljudi, paranoje.”

So pa v Legebitri pripravili tudi celovitejši program psihološke opore, za katerega pa ne vedo, če bodo imeli zagotovljena sredstva za izvajanje. “Torej, imamo učinkovita orodja, ki so se v zadnjih letih izkazala. Na žalost pa ugotavljamo, da posluha za financiranje uspešnih preventivnih programov na državni ravni ni dovolj,” je povedal Lobnik.

“Zdaj je na politiki, na ministrstvu za zdravje, da zagotovi ustrezne pogoje dela. Mi torej znamo naslavljati ključno ciljno skupino, znamo organizirati teste tako, da se ljudje odzovejo, in znamo privabiti tiste, za katere je očitno potrebno, da se testirajo, ker odkrijemo veliko diagnoz, vendar pa za to nimamo sredstev,” poudarja.

Izpostavil je tudi na razpis, na katerega so se prijavili, za sredstva norveškega mehanizma. Rok za prijavo je bil 28. februar, do danes pa programi niso še bili niti ocenjeni. “Država torej devet mesecev preučuje programe, sredstva norveškega mehanizma pa stojijo. Če sredstev ne bodo razdelili, se bodo vrnila na Norveško, kar je v bistvu s stališča javnega zdravja katastrofa,” je opozoril.

Eden ključnih problemov, ki jih zaznavajo v Legebitri, je tudi dostopnost do dermatoveneroloških ambulant, kjer je mogoče kakovostno testirati vse spolno prenosljive okužbe. A so te ambulante dostopne le z napotnico osebnega zdravnika.

“Ker gre za osebna, intimna, delikatna vprašanja, mnogi ljudje v Sloveniji ne posegajo po testiranju tako zlahka in zato testiranje odlašajo, s tem pa poslabšujejo položaj sebi in svojim potencialnim partnerjem,” je opozoril. Tako predlagajo, da bi bile te ambulante dostopne brez napotnice in le z z zdravstveno izkaznico.

“V Sloveniji je namreč precej ljudi, ki ima okoli svoje spolne usmerjenosti kar precejšnje predsodke in zato toliko težje posegajo po teh storitvah. In na sistemski ravni se mi zdi ključen izziv za preventivo ravno to – omogočiti čim lažje načine testiranja in zdravstvene oskrbe,” je še dejal.

Vir:
Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Z in brez vezaja med dvema priimkoma

Avstrijska zakonodaja določa, da morajo poročeni heteroseksualni pari, ki ohranijo svoj priimek...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja