Smrt Milana Rosza

Šestindvajsetletni madžarski glbt-aktivist Milan Rosza je naredil samomor le teden potem, ko so ga madžarske oblasti obtožile napada na sedež vladajoče stranke Fidesz med množičnimi protesti proti obdavčitvi uporabe interneta. Februarja letos je Rosza izvedel solo protest pred rusko ambasado v Budimpešti, ko je preplezal ograjo in razprl mavrično zastavo v protest proti ruskim homofobičnim zakonom. Bil je eden od najbolj vidnih lgbt-aktivistov na Madžarskem.

Rosza je dlje časa trpel za depresijo. Ta naj bi bila, kot pišejo madžarski mediji, tudi poglavitni vzrok za samomor, ki ga je storil s skokom pod vlak.

Premika se tudi v vzhodni Evropi

Latvijski minister za zunanje zadeve Edgars Rinkēvičs je v začetku novembra na svojem twitterju objavil: »Ponosno sporočam, da sem gej. Vsem želim vse dobro.« Gre za prvo razkritje katerega koli politika v Vzhodni Evropi. Razkritje je še toliko pomembnejše, saj so v Latviji pred časom razpravljali o podobnem zakonu o prepovedi »homoseksualne propagande«, kot ga poznajo v Rusiji. Rinkēvičs je svoj tvit objavil z oznako #ProudToBeGay, napredna tviteraška skupnost pa se je nanj odzvala z velikim številom podpore z oznako #ProudOfEdgars. Latvijski aktivist Kaspars Zalitis iz društva Mozaika je razkritje označil za eno od najlepših stvari: “Minister je dokazal, da je sprememba možna. Zelo sem ponosen nanj in na svojo državo.”

Mavrični Apple

Razkril se je tudi direktor Appla Tim Cook. V uvodniku v reviji Bloomberg Businessweek je zapisal: »Ponosen sem, da sem gej. Svoje gejevstvo razumem kot enega od največjih darov, ki mi jih je dal bog.« Pojasnil je, da je v svoji službi že dlje časa razkrit, a da se je bolj kot svojemu zasebnemu življenju raje posvečal produktom, ki jih proizvaja Apple. »S soncem obsijano pot do pravičnosti gradimo zidak za zidakom. To je moj zidak,« je še dodal.

Dve plati Kenije

 Kenijsko vrhovno sodišče je razsodilo, da mora Kenijski nacionalni izpitni odbor transspolni aktivistki Audrey Mbugua izdati nova spričevala, ki bodo nosila njeno ime in na katerih ne bo več označen moški spol. Na sodišču so ob razsodbi povedali, da na podlagi svoje pravne presoje niso ugotovili, da bi bili izpiti in ocene v njihovi državi kakorkoli povezani z biološkim spolom oseb. Kljub tej zmagi pa v Keniji trenutno poteka obravnava osnutka zakona o kriminalizaciji homoseksualnosti, ki za kršitve predvideva strahotne kazni, kot je smrt s kamenjanjem. Predstavnik kenijske vlade je v začetku leta povedal, da je homoseksualnost tako resen problem kot terorizem ali kakšno drugo družbeno zlo.

Še ena resolucija …

 Svet Združenih narodov (ZN) za človekove pravice je septembra sprejel resolucijo proti nasilju in diskriminaciji LGBT-oseb. Po več kot enourni razpravi je za resolucijo glasovalo 25 predstavnikov in predstavnic držav članic omenjenega sveta, proti pa 14.

Danska spet prva

Danska je septembra postala prva država v Evropi, ki od posameznic in posameznikov za pravno priznanje želenega spola ne zahteva predhodne določitve diagnoze motnja spolne identitete ali kakršne koli psihološke ocene ali mnenja. Z zakonom so tudi črtane zahteve po kakršnikoli medicinski intervenciji (npr. jemanje hormonov), obveznem operativnem posegu in obvezni sterilizaciji. Zakon predpisuje le enostaven administrativni postopek – posredovanje prošnje za pravno priznanje spola pristojnemu uradu, po šestih mesecih pa prosilka ali prosilec le znova potrdi svojo prošnjo. Zakon določilo o šestmesečni čakalni dobi utemeljuje z varstvom posamezne osebe pred prenagljeno odločitvijo, ki bi jo lahko kasneje ta oseba obžalovala.

Danska je bila septembra 1989 tudi prva država na svetu, kjer je bila izpeljana prva registracija istospolnega para.

Ugandski zakon protizakonit

Avgusta je ugandsko ustavno sodišče odločilo, da je bil zakon, ki je kriminaliziral homoseksualnost in predpisuje izjemno stroge kazni za kršitve, neustaven, ker je bil sprejet protizakonito. V obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo, da je predsednik parlamenta deloval protizakonito, saj je glasovanje o sprejetju zakona dovolil, kljub temu da so vsaj trije poslanci oziroma poslanke temu nasprotovali zaradi nesklepčnosti parlamenta.

Razsodbo je pred sodiščem pričakala množica aktivistk in aktivistov, ki niso skrivali navdušenja ob izreku sodbe. Sodbo je na Twitterju komentiral tudi ugandski novinar, Andrew M. Mwenda, ki je na koncu z veseljem razglasil, da je homofobni zakon »mrtev kot kamen.«

Proti reparativnim terapijam

Nekateri nekdanji glavni akterji in akterke reparativne terapije oz. gibanja »ex-gay« v ZDA so se v skupnem pismu zavezali za odpravo reparativne terapije. Ti so se v preteklosti že opravičili oz. priznali, da reparativne terapije ne delujejo. Tokrat pa se je prvič toliko najpomembnejših akterjev in akterk združilo in pozvalo k prepovedi te terapije. Kot so zapisali v skupnem pismu, je bil namen reparativne terapije pomagati lezbijkam, gejem, biseksualnim in transspolnim osebam spremeniti oz. premagati njihovo spolno usmerjenost ali spolno identiteto. V pismu priznavajo, da večina tistih, ki izvaja to terapijo, to pogosto počne z zelo malo ali brez ustrezne formalne psihološke izobrazbe, ravnajo se povsem na podlagi religiozne perspektive in verjamejo, da je homoseksualnost greh.

Navajajo tudi nekatere učinke, ki jih je reparativna terapija, ki so jo nekoč zagovarjali, imela na njihove uporabnice in uporabnike – ojača ponotranjeno homofobijo, anksioznost, krivdo in depresijo. Vodi do sovraštva do samega sebe in do čustvene in psihološke škode. Priznavajo tudi, da so se številni zaradi neuspešnosti te terapije odločili za samomor. V pismu skupaj priznavajo, da reparativna terapija nikakor ni terapija, ampak je prav nasprotno – neučinkovita in škodljiva.

 Heli se bo morala ločiti

Julija je Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) objavil sodbo v primeru Hämäläinen proti Finski. Finska državljanka Heli Hämäläinen je namreč izpodbijala zahtevo Finske, da se mora, če želi pravno priznati svojo spolno identiteto, najprej ločiti. Heli Hämäläinen je že 18 let poročena s svojo ženo, s katero imata tudi 12-letnega otroka. Prošnjo za pravno priznanje svojega ženskega spola, ki jo je Hämäläinen vložila pri finskih oblasteh, so te zavrnile, saj se prosilka in njena žena nista želeli ne uradno ločiti ne preoblikovati svojega zakona v registrirano partnerstvo.

 Sodišče je njeno izpodbijanje zahteve zavrnilo. Presodilo je namreč, da zahteva, da se pred pravnim priznanjem spolne identitete zakonska zveza transosebe preoblikuje v registrirano partnerstvo, ni kršitev pravic iz Evropske konvencije človekovih pravic. Razsodba bo imela posledice tudi v preostalih državah EU, kjer se zahteva, da se mora oseba pred pravnim priznanjem spolne identitete ločiti oz. razveljaviti poroko.

Pri mednarodni organizaciji Transgender Europe (TGEU), ki se je primeru pridružila z intervencijo tretje stranke, so globoko razočarani, saj je najvišje sodišče za človekove pravice v Evropi izpustilo priložnost za zaščito človekovih pravic trans-oseb.

Hrvaška prehiteva države bivše Juge

Julija je hrvaški sabor z 89 glasovi za in 16 proti sprejel Zakon o življenjskem partnerstvu, ki od avgusta naprej istospolnim partnerjem in partnerkam omogoča skoraj enake pravice, kot jih sedaj uživajo poročeni pari na Hrvaškem na področju dedovanja, pokojninskega zavarovanja, davčne zakonodaje in zdravstvene oskrbe. Zakon partnerjem in partnerkam istega spola ne omogoča posvojitev, a daje parom, ki že živijo z otroki, enake pravice kot parom različnega spola – posvojitev po partnerki ali partnerju.

Končno nekaj spodbudnega iz Rusije

Šest sodnic in sodnikov okrožnega sodišča v Kostromi na zahodu Rusije je aprila razsodilo, da je bila prepoved protesta proti kršenju pravic LGBT-osebam na osnovi zakona, ki prepoveduje homoseksualno propagando, protizakonita. Odločitev sodišča predstavlja eno največjih zmag človekovih pravic v Rusiji doslej. Takoj po objavi razsodbe je LGBT-aktivist Nikolaj Aleksejev najavil, da bo mestni samoupravi v Kostromi poslal novo zahtevo za pripravo protestnega shoda. Dodal je še, da je to njihova največja zmaga v okviru ruskega pravosodnega sistema. Prav tako namerava v prihodnosti tožiti državo za povračilo škode zaradi materialnih in nematerialnih izgub, ki jih je pretrpel zaradi kršenja človekovih pravic.

Več informacij na Narobe blogu