Vsak nastop Drvene Marije je presenečenje
Marca je v Monoklu v okviru festivala Rdeče zore nastopila zagrebška glasbena skupina Drvena Marija. O njihovem nastopu smo se pogovarjali s pevko, kitaristko, aktivistko in pisateljico Mimo Simić, ki je med nastopom prebirala duhovite zgodbe iz svoje zbirke Pustolovščine Glorie Scott.
Kdaj je bila ustanovljena Drvena Marija in do kdaj bo obstajala?
Drvena Marija obstaja že od pamtiveka. Njen lirsko-epski izraz je iztrgan iz kolektivnega nezavednega naroda in narodnosti bivše Jugoslavije, pa tudi iz plemen, ki so ta teritorij naselila daleč pred Vikingi in Nibelungi. Že zato bo Drvena Marija vedno obstajala, kajti njeni hiti se bodo prenašali – tako kot Iliada in Odiseja – še tisočletja v bodočnost človeške rase. In ne samo to: skladbe so prilagojene slušno-kognitivnemu aparatu ščurkov, ki bodo v post-apokaliptičnem, post-nuklearnem svetu, oropanem človekove navzočnosti, prenesle v večnost besede in melodije Drvene Marije s kolena na vlaknasto koleno.
Ali so besedila pesmi pop soc-religozne skupine Drvena Marija napisane v podobno duhovitem slogu kot peripetije Glorie Scott? Je družbena kritičnost v pesmih še smiselna?
Besedil ne bi imenovala »duhovita«, prej bi rekla, da so »duhovna«. Če si pobliže ogledamo nekaj verzov tega angažiranega benda, bomo opazili izjemno raven premišljanja o svetu in univerzumu. V pesmi Posvečenje razodetja slišimo: » … kajti bridka so pota posuta/z ognjem iz zlomljenega stekla/in solz oko sto kali/dveri iz zlega pekla.« Seveda bodo v pesmih Drvene Marije našli tolažbo tudi vsi tisti, ki jim ni mar za eksistencialna vprašanja. V skladbi Homoseksualci bomo tako našli verze: » … od povsod klevete, z vseh strani/najljubši nam je sad, pravijo, banana!«, medtem ko refren iste skladbe poziva k družbeno-seksualni revoluciji: »Homoseksualci bodimo vsi/tudi v vas, dobri ljudje/naj se želja prebudi!« Sicer pa se pod pesmi ne podpisujem sama, ampak sodelujem z bratom Romanom (ki je malo popularnejši na književni sceni, ne pa tudi na lezbični), tako da lahko govorimo o svojevrstnem družinskem projektu.
Ali boste posneli CD?
Z veseljem, ne pa nujno. Naša glasba je take vrste, da vsako uokvirjanje (kar snemanje CD-ja gotovo je), vsak poskus, da bi jo ujeli ali zasužnjili v zvočnem zapisu, nujno pripelje do svetoskrunstva samega dela. Vsaka izvedba Drvene Marije je presenečenje tako za publiko kot za nas izvajalke. To esencialno kvaliteto pa bi snemanje zagotovo izničilo. Toda zaradi potrebe, da bi se obogatile in proslavile, bomo podpisale pogodbo s katero koli založbo, ki bi nam bila pripravljena plačati vsaj 100 evrov na osebo.
Kakšni so vaši vtisi o nastopu v Klubu Monokel?
Nastopa se spominjamo skozi pivsko meglo, toda sledovi šminke na ovratnikih naših srajc in evrski bankovci v dekoltejih najbolje pričajo, da smo bile izjemno dobro sprejete v naši sosednji in polprijateljski Sloveniji. Zato se bomo vedno rade vračale v Monokel, vse dokler nas bodo razuzdane slovenske lezbijke želele poslušati in (malo manj) gledati.
Suzana Tratnik
Čudna družina
Na natečaju za promocijski film kampanje »Vsi drugačni, vsi enakopravni« je zmagal predlog Ane Jereb in njen scenarij »Čudna družina«. V njem Kati predstavi svojo družino: mamo, ki trobi na trombon, očeta, ki kleklja, brata, ki se bori za pravice živali, dedka, ki z rastafari kapico kadi pipo … in nenazadnje tudi teto, ki se je končno zaljubila v žensko. Tridesetsekundni film se zaključi s sporočilom »Malo smo čudni, ampak vseeno se imamo radi«. Na televizijah ga bodo začeli predvajati v drugi polovici junija.
Foto razkritje
Pri Narobe smo na pobudo Doris Orel pričeli z akcijo »foto razkritij« GLBTQ oseb. Postavitev svojega obraza pred objektiv razbija brezoblično gmoto lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev, queer oseb …, ki baje da živijo v Sloveniji. GLBTQ skupnost tako dobiva raznolike obraze. Ali kot je zapisala Doris: »Naše redko posejane aktiviste in aktivistke občudujemo, smo jim hvaležni, jim včasih zavidamo. Predvsem pa večkrat rečemo, da bi še mi kaj storili, a ne vemo, kaj … E, zdaj veste!«.
Na sliki so prvi trenutki prvega »foto-streljanja« za foto-razkritje, ki ga opravlja urednica fotografije pri Narobe Nada Žgank. Če bi se tudi vi radi postavili na GLBTQ zemljevid, kontaktirajte Doris Orel (tel.: 040/522-881; e-pošta: gink.biloba@gmail.com).
Večer gejevske in lezbične proze
Drugega aprila je bil v Galeriji Škuc že četrti večer slovenske gejevske in lezbične proze in poezije in prav navdušujoče je bilo videti tako veliko nastopajočih skupaj, čeprav je bilo na koncu vse že kar nekoliko naporno. Videli smo tudi filmčič Roberta Kulovca Muellerja o njem samem in nastop stand-up komičarke Martine Ipša. Ker elitizem oz. ekskluzivizem najbrž ne prideta v poštev, čeprav bi sam z lahkoto pogrešal vsaj kakšnega od nastopajočih, bi morda veljalo razmisliti najmanj o tem, da bi bralcem in bralkam določili čas, ki ga imajo na voljo za svoj nastop, saj nekateri namreč ne nehajo in ne nehajo in ne nehajo in …
Roza mamice
Končno smo tudi pri nas dobili prvo neformalno skupino istospolnih družin Roza mamice. Trenutno združujejo več kot 10 roza mamic, lezbičnih in biseksualnih, takšnih, ki živijo v lezbični zvezi, poročenih, samskih … vse pa družijo otroci in z njimi povezane radosti in težave. Roza mamice so se organizirale z namenom druženja, pogovorov, izmenjave izkušenj, podpore, pomoči, samopomoči in zabave. Zaenkrat so ženska skupina, vendar ne odklanjajo možnosti, da bi, če bi bilo kaj zanimanja, medse sprejeli tudi gejevske družine. Naslov, če se jim želite pridružiti: roza_starsi@hotmail.com.
Tiffany spet odprt
Delovanje kluba Tiffany je prevzel Jernej Škof. Vendar pa Tiffany ne bo več »petkova luknja za žur«, pač pa nov programski vodja – po vzoru Monokla – obljublja delovanje Tiffanyja kot kulturnega centra. Novo programsko shemo kluba je maja otvorila »gejgalerija«, poezija na plakatih, v besedi in art filmih avtorja Roberta Kulovca Muellerja, ki se je s svojim kratkim filmom Robert pihne Evropo predstavil že na 4. večeru gejevske in lezbične literature v Škucu aprila letos. Roberta lahko vidite tudi na zavihku Narobe v prvi skupini »foto-razkritih« gejev in lezbijk.
Medoti
V Sloveniji je začela delovati prva neformalna skupina za krepitev medvedje gejevske kulture. Povedano po domače: skupina združuje medote, ki si želijo druženja, zabave, zanimivih dogodkov in seksa. Poglejte na: http://medoti.blogspot.com/
Spolovila v techno kolorju
Tea Hvala je aprila v klubu Monokel predstavila svojo z univerzitetno Prešernovo nagrado nagrajeno diplomsko nalogo o tem, kako se ameriška feministična znanstvena fantastika iz 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja ukvarja s spolom, kako ga spreminja, množi, sprevrača ali, še najboljše, ukinja. V ospredju njenega queer zanimanja je zato interseksualnost kot nekaj, kar ne sodi v klasično črno-belo delitev na moški in ženski spol. Interseksualnost, pravi avtorica, pomeni spolovila v techno kolorju.
In kako so pisateljice in pisatelji v svojih delih potvarjali naš spolni red? Nekateri so uvedli menjavo spolnih vlog, drugi spolne migracije, ki so posameznikom omogočale, da so iz določenega spola izstopili, tako kot človek izstopi iz politične stranke. Nekateri avtorji so spol preprosto ukinili ali uvedli nove spole, ki jih je bilo več deset. Avtorice so si morale za nove spole zamisliti tudi nove zaimke (npr. oloji).
Čeprav znanstveno fantastiko ponavadi pripisujemo domišljijskemu svetu, Tea Hvala opozarja, da je ZF lahko tudi odličen teren za preskušanje novih idej, ki se lahko realizirajo v realnosti. Vrsta tehničnih inovacij, ki jih danes uporabljamo, je bila najprej zabeležena v ZF romanih. Nenazadnje je ta žanr predstavil tudi androgine podobe teles, ki jih danes vidimo na vsakem koraku. Ob krepitvi queer pozicij zato ni bojazni, da bo interseksualnost naslednja znanstvena fantastika, ki bo zdrsnila v realnost. Ali pa se je to že zdavnaj zgodilo …
Brez počitniških ponudb za GLBT
Pred poletnimi počitnicami smo poklicali na nekaj domačih turističnih agencij, kjer so nam zatrdili, da posebne potrebe po ponujanju počitniških paketov za LGBT populacijo v Sloveniji ni. Nobena od agencij namreč ni zasledila večjega zanimanja za takšne programe, zato jih tudi v prihodnje ne načrtujejo. Pri Kompasu sicer rade volje priporočijo zanimivejše kraje in možnosti strankam, ki izrazijo zanimanje, pri agenciji Thalatta pa menijo, da bi bila za GLBT populacijo morda potrebna specializirana agencija, ki bi poleg potovanj ponujala tudi prilagojeni program.
V tujini počitnice za geje in lezbijke ponujajo predvsem agencije, ki posredujejo programe večjih operaterjev. Med takimi programi so vse bolj priljubljena križarjenja (rsvpvacations.com, atlantisevents.com), ki pa takim, ki imajo dovolj zanimanja (in denarja) tudi pri nas niso čisto nedostopna. Taka križarjenja, denimo, ponujajo ladjarji, ki jih pri nas zastopa Mediteran International. Pri njih so nam povedali, da gejevskih križarjenj sicer ne oglašujejo, da pa bi ob ustrezni reklami verjetno zabeležili precejšnje zanimanje med slovensko populacijo.
Nekoliko bolje je poskrbljeno za tujce, ki pridejo v Slovenijo. Na netu se je namreč pojavila Slovenija za gejevske turiste.
Spletno-oko.si
V Sloveniji je začela delovati prva spletna prijavna točka, kjer lahko anonimno prijavite otroško pornografijo ali sovražni govor, ki se pojavlja na internetu. Pri projektu sodeluje tudi policija, njen namen pa je zagotavljanje varnejšega interneta. Podobne spletne točke drugod po Evropi so že prispevale k odpravi nezakonitih in škodljivih vsebin na internetu. Poglejte in sodelujte na www.spletno-oko.si
Salome na MMS
Na letošnjih Melodijah morja in sonca sredi julija je Salome predstavila eno od svojih novih pesmi, ki jih pripravlja za svoj prvi CD. Besedilo pesmi je napisala Alka Vuica, spremljevalne vokale pa odpela Jadranka Juras. Žal pa Salome ni nastopila v tekmovalnem, pač pa v zabavnem delu prireditve.
Gora zlomljen hrbet
Ob izidu filma Gora Brokeback so se glavni igralci na promocijskih obiskih različnih televizijskih oddaj zelo trudili poudariti misel, s katero bi film približali širšemu občinstvu (in torej ne samo homoseksualni skupnosti, ki je bila že a priori navdušena) – osnovno idejo, ki naj bi upravičevala pomembnost, kakovost, vrednost filma: »Ne gre za gejevsko zgodbo, ampak za ljubezensko zgodbo«. V redu, ampak: pogosto je temu sledil zoprni dodatek: »… ki bi lahko mirno bila zgodba o ljubezni med moškim in žensko«. Saj ne, da to ne drži, ampak zakaj bi to poudarjali? Gora Brokeback je pač drama. Gledalec se ob njej zamisli, a hkrati mu je jasno, da ima zgodba svojo specifiko. Sta glavna lika zaljubljena? Očitno. Imata zaradi tega težave. Ja. Težave, kakršne bi na njunem mestu lahko imela moški in ženska? Ne. Če kdo po ogledu misli, da so vsi geji nesrečni, pa naj.
No, napovednik za »namišljeni slovenski film« Gora zlomljen hrbet, ki je bil marca predstavljen na podelitvi Viktorjev, gre korak dlje. Z vsemi možnimi stereotipi, ki si jih lahko zamisli – mogoče lahko pravilno sklepamo, da heteroseksualen – človek, predstavi zgodbo o alternativnem gejevskem razmerju, se pravi o tako imenovanem trojčku. So glavni liki med seboj zaljubljeni? Ali gre zgolj za seks? Ni pomembno. Učinek burleske je dosežen: gledalci se smejijo. Če pa kdo ob tem pomisli, da so vsa gejevska razmerja taka, pa naj. Oglej si kratki film.
Obešenka
Alenka Spacal je maja v Monoklu izvedla performans razobešanja avtoportretov na vrv za sušenje perila. Lastne podobe je med letoma 2003 in 2005 slikala z oljnimi barvami na grundirane kuhinjske krpe. (Samo)ironični »gospodinjski« koncept je slikarki služil kot feministični okvir za umestitev osebnih zgodb v širši, družbeno-politični kontekst. Na razstavljenih samopodobah tako lahko vidimo različne marginalne identitete, ki jih je avtorica prevpraševala ob konceptu spola, hkrati pa se navezujejo tudi na seksualnost ter deloma na raso in religijo. Njene androgine podobe pričajo o lezbičnih poskusih preseganja klasičnih binarnih razmejitev po spolu. Pri tem se lahko zazremo v izraze tesnobe in strahu, slišimo krik, in nasprotno, utišano žensko s prekritimi usti …
Avtoportreti, s katerimi se Alenka Spacal zoperstavlja patriarhatu in heteroseksistični družbi, so na ogled na zadnji strani Narobe.
Literarni večer z Natašo Sukič
Nataša Sukič je aprila v Monoklu predstavila svoj kratkoprozni prvenec Desperadosi in nomadi (2005, ŠKUC-Vizibilija). V pogovoru s Suzano Tratnik je razkrila, da jo privlači konec sveta, konec znanosti, zgodovine in ideologij, nekakšna apokalipsa družbenega telesa. Predstavila je male, individualne zgodbe, ki jih črpa iz aktivističnih izkušenj in scenskega življenja. Hkrati jih umešča v širšo popularno kulturo. Njene zgodbe so zato prepletene z referencami iz glasbe, filma in celo znanstvenih dosežkov, kot je polet na Luno. V razpravi ob koncu večera je potrdila, da se ne izogiba oznaki urbana lezbična literatura, predvsem pa, da ne pristaja na ločevanje med pravo in vzvišeno umetnostjo in tisto, ki to ni. Trdi, da je opisovanje vsakdanjih političnih in aktivističnih vprašanj prav tako literatura. In da se ne gre pretvarjati, da tisto, kar se predstavlja za »čisto« umetnost, ni kontaminirano s politiko.
Legebitrin in Dihov tabor o duševnem zdravju
»Homoterapija« je bil naslov tokratnega zimskega Legebitrinega in Dihovega tabora, ki je marca potekal v Fiesi. Gostujoča predavatelja Tomaž Škorjanc in dr. Peter Zajc sta skupaj z udeleženci razpravljala o tem, kako se strah pred razkritjem, ponotranjena homofobija, pomanjkanje družinske in prijateljske podpore in odsotnost pozitivnih LGBT vzornikov v medijih pogosto iztečejo v različne oblike depresije, družbeno izoliranost, slabo samopodobo in motnje hranjenja. Udeleženci so razpravljali o svojih osebnih izkušnjah in ponovno se je pokazalo, kako so tovrstne razprave pomembne in »očiščujoče«.
Med večernimi družabnimi aktivnostmi je izstopal sobotni večerni šov Express Yourself, ki je zelo uspešno izstrelil kar nekaj talentov tudi na letošnjo Rozavizijo.
Avstrijski GLBT Zeleni v Monoklu
“Gruene Andersrum Steiermark“, GLBT sekcija avstrijske stranke Zelenih, so nas konec marca obiskali v Klubu Monokel. Daniela Grabe, Susanna Ecker, Shenja Paar in Gerald Kuhn iz območne stranke v Gradcu so spregovorili o skupnem aktivizmu nevladnih organizacij in lokalnih strank. Tovrstno sodelovanje jim omogoča, da specifična GLBT vprašanja vnašajo v parlamentarno razpravo, pa tudi v izobraževalni program, ki ga imajo vse avstrijske politične stranke. V pogovoru so omenili, da enega od večjih uspehov vidijo v tem, da je bila avstrijska poslanka Zelenih Ulrike Lunacke že pred izvolitvijo v parlament razkrita kot lezbijka. Sicer pa GLBT sekcije Zelenih, ki delujejo v vseh avstrijskih provincah, organizirajo predavanja ter literarne in filmske večere, saj menijo, da delo na področju kulture pomembno prispeva k vidnosti v javnosti. Po drugi strani pa politike seznanjajo s problematiko gejev in lezbijk. Imajo tesne stike z nevladnimi organizacijami, ki jih včasih tudi finančno podpirajo. Njihov namen je, da bi bili učinkoviti kot manjkajoči člen med vladno politiko in nevladnimi organizacijami.
Mavrična zastava na Triglavu
V domačem alpskem pogorju ne odmeva samo zven harmonike in glas tistih, ki so popili en čaj z rumom preveč. Od aprila naprej gorsko idilo krasi mavrična zastava, ki jo v gore nosijo hribolazci in hribolazke Dihove sekcije Out in Slovenija. Njihov končni cilj je osvojitev Triglava, pred tem pa so se (in se še bodo) povzeli na Sv. Jakob, polhograjsko Grmado, Sv. Ano, Slivnico, Šmarno goro, Storžič, Vrtaško sleme, Stol in na koncu Triglav.
Poleg očitnega rekreacijsko-družabnega namena mavrične transverzale, bo mavrična zastava na Triglavu imela tudi svoj prav tako jasen simbolni (in nenazadnje subverziven) pomen. Več o GLBT pohodih v hribe: www.outinslovenija.com
Gledališka igra PUM Radovljica
PUM Radovljica, program za mlade od 15 do 25 let, ki jim ni uspelo končati osnovne ali srednje šole, je 17. maja, na mednarodni dan boja proti homofobiji, premierno predstavili gledališko predstavo o istospolni ljubezni »Ljubezen je ljubezen«. Gre za igro znotraj igre; igralci na oder postavljajo predstavo Romeo in Julija, a režiserka nikoli ni zadovoljna z Julijino igro. Po vrsti zapletov na njeno mesto stopi odličen igralec Žiga, ki je razkrit gej in ki je zagledan v Romea. Prizor odigrata prepričljivo – in tako je tudi na premieri. Le da je tam Žiga napravljen v žensko in igra Julijo. Gledališka predstava je nastala kot del projekta Amnesty International »Ljubezen je ljubezen – zmanjšajmo homofobično nasilje med mladimi«.
Janša ni gej
V decembrski oddaji Trenja je premier Janez Janša takole odgovoril na Slakovo trditev, da je slovensko javnost presenetil, ko je na državno proslavo prišel s spremljevalko Urško Bačovnik: »Kar se tiče presenečenj, ne vem, zakaj bi bilo to takšno presenečenje. Če bi z mano prišel spremljevalec, potem verjamem, da bi bilo to presenečenje.« Ne, v tem odgovoru ni bilo homofobije …
Mediji o Narobe
Tiskovna konferenca ob predstavitvi prve številke Narobe je bila pričakovano slabo obiskana. Nova gejevska in lezbična revija preprosto ni vsebina, ki bi bila za večinske medije zanimiva. Na tiskovni konferenci sta tako sedela le dva novinarja; prvi iz Vest.si (posnetek si lahko ogledate tu), druga pa iz Direkta, ki je o Narobe poročala precej narobe. (Urednik Narobe recimo nikoli ni rekel, da je Narobe bolj študijska revija kot je bil Revolver, čeprav je bilo v Direktu to tako zapisano.) Kratki predstavitvi revije sta bili objavljeni še v Studiu City in Medijski preži.
Narobe v K4
Prvo številko revije Narobe smo … khm … lansirali (sic!) na aprilskem roza žuru v K4. Razdelili smo nekaj čez 300 izvodov revije. Koliko revij je po prežurani noči pristalo v smetnjakih okrog K4, nismo preverjali. Res pa je, da je naslednje jutro veter po Kersnikovi premetaval le en raztrgan Narobe. P. S. Torta je bila dobra!
