Ob mednarodnem dnevu žensk

Zetkin luxemburg1910

Ob mednarodnem dnevu žensk objavljamo izjavo kampanje Vsak dan 8. marec ter skupno izjavo Sekcije za spol in družbo Slovenskega sociološkega društva in portala spo.si. Izjave kampanje Vsak dan 8. marec lahko podpišete na povezavi spodaj.

Mednarodni dan žensk korenini v boju za pravice delavk_cev s konca 19. in začetka 20. stoletja, zato so ga do leta 1977 večinoma obeleževali v socialističnih in komunističnih državah. Po tem letu pa so ZN države članice pozvale, naj 8. marec razglasijo za mednarodni dan pravic žensk in svetovnega miru. Ena od prvih pobudnic mednarodnega dneva žensk je bila Clara Zetkin, marksistična teoretičarka, aktivistka in zagovornica pravic žensk. Leta 1911 je organizirala prvo obeležitev mednarodnega dneva žensk. (Na fotografiji iz leta 1910 levo skupaj z Roso Luxemburg, filozofinjo, ekonomistko, socialistično revolucionarko in marksistično teoretičarko.)

Izjava kampanje Vsak dan 8. marec

Vsak dan 8. marec

Osmega marca »praznujemo« ekonomsko, politično, socialno enakost ter pretekle in sedanje boje in dosežke žensk. Naša izjava je opomin, da smo še vedno daleč od dejanske enakosti. Obeleževanje mednarodnega dneva žensk je priložnost za osvetlitev in razmislek o položaju vseh žensk v svetu; je simbol nadaljevanja boja za enakost, enake možnosti in pravice žensk ne glede na njihov socialni položaj, etnično, rasno, versko pripadnost, spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto.

Obstoječe družbene norme in vrednote v Sloveniji pomembno vplivajo na (ne)razumevanje družbenih manjšin in pluralnosti.  Neenaka družbena razmerja moči med osebami vseh spolov se izražajo v vsakodnevnih seksizmih, usmerjenih proti ženskam in osebam z manjšinskimi spolnimi identitetami. Med nami živijo posameznice, ki jim družba ne priznava pravic ter jih s tem postavlja v ekonomsko in socialno neenakopraven položaj.

Plačne in dohodkovne neenakosti, nesorazmerne obremenjenosti s skrbstvenim delom, problematičnega javnega in medijskega diskurza o spolih, vse večjega pritiska na že priborjene pravice do odločanja o svojem telesu in na integriteto posameznic, nepriznavanja pravic skupin, ki se ne istovetijo z binarno spolno delitvijo, napadi na pravice LGBT+ skupnosti, retradicionalizacije in naraščajočega konservativizma, sovražnosti in rasizma ne bomo odpravile_i v enem dnevu.

8. marec ne pozna koledarja in zemljevida. Vsak dan je 8. marec, povsod je 8. marec!

Skupna izjava Sekcije za spol in družbo Slovenskega sociološkega društva in portala spol.si ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žensk

Čeprav menimo, da bi na neenakost spolov morali opozarjati in se za enakost zavzemati vsak dan in ves čas, ne pa zgolj en dan v letu, izkoriščamo priložnost, da ob 8. marcu – Mednarodnem dnevu žensk opozorimo na nekatere nesprejemljive prakse, ki utrjujejo neenakost spolov.

V Sloveniji smo na nekaterih področjih vzpostavili visoke standarde enakosti spolov, kar nas umešča med najbolj razvite družbe na tem področju. Ženske imajo enake možnosti izbire izobraževanja in pri tem v zadnjih desetletjih dosegajo tudi veliko boljše rezultate v primerjavi z moškimi; svojo ekonomsko neodvisnost si zagotavljajo s plačanim delom; zakonsko so po pravicah izenačene z moškimi; in svobodno odločajo o svojem življenju.

Tako enakost kot neenakost pa nista »naravno stanje«, temveč rezultat prizadevanj generacij žensk in delovanja institucij države skozi mnoga desetletja. Ni naključje, da ima med vsemi progresivnimi gibanji na Slovenskem prav žensko in feministično gibanje eno najdaljših in najbogatejših tradicij. Prav tako država že več desetletij sprejema politike, ki spodbujajo enakost spolov v družbi: v zadnjih letih so proaktivni ukrepi znatno zvišali delež izvoljenih žensk v parlament ali na primer povečali delež moških, ki izkoristijo očetovski dopust. Hkrati se širi spekter možnosti in življenjskih izbir ne samo žensk, ampak tudi moških. Ti niso več samo klasični ekonomski prehranjevalci družin, zaposleni v t.i. moških panogah, ampak so tudi vzgojitelji, medicinski bratje ali socialni delavci ter obenem aktivni očetje in skrbni partnerji. Nedvomno so mnogi enakost žensk in moških sprejeli kot pomembno vrednoto tudi v svojem vsakdanjem življenju.

A se v zvezi s tem nikakor ne smemo slepiti. Diskriminacija na podlagi spola v naši družbi še vedno obstaja in se na nekaterih področjih celo krepi. V trenutnih političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji država ženskam ne zagotavlja okolja, ki bi jim vzbujalo zaupanje v prihodnost. Še posebej ranljive so nekatere skupine žensk. Mlajše ženske se soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve in ne-posluhom delodajalcev do ustvarjanja lastne družine in skrbi za otroke; mnoge starejše ženske je krčenje socialne države pahnilo v revščino; pravice nekaterih marginaliziranih skupin žensk vztrajno ostajajo nerealizirane ali sploh ne-naslovljene in zato ne-vidne. To so na primer pravica do umetne oploditve samskih žensk, pravice lezbijk, pravice transspolnih oseb ali pravice migrantk.

Prepričani smo tudi, da bi nas vse moralo skrbeti okrepljeno delovanje različnih skupin in organizacij proti politikam enakosti spolov ali spodbijanje že priborjenih pravic ter izrabljanje vprašanja varnosti žensk in otrok za širjenje ksenofobije. Novoletni dogodki v Kölnu so zagotovo potrebni resne obravnave, vendar ne smejo biti podlaga ali izgovor za širjenje nestrpnosti in zavračanje žensk, moških in otrok, ki pri nas iščejo zatočišče. Intimno nesoglašanje s pravico do splava je legitimna pravica posameznika oz. posameznice, a ne bi smelo biti izgovor za sovražni govor, naperjen proti ženskam, ki so to pravico koristile.

Okrepljeni napadi na posameznike in posameznice ter institucije, ki si prizadevajo za odpravo vsakršnih oblik diskriminacije in neenakosti, seksistične izjave najvišjih političnih predstavnikov in predstavnic in javnih osebnosti v Sloveniji ter pasiven odnos do vprašanja enakosti spolov so tiste družbene tendence, ki bi se jim morali bolj odločno postaviti po robu. Temeljijo namreč na vzpostavljanju tradicionalnih družbenih vlog žensk in moških ter omejevanju pravic posameznim skupinam ljudi, s čimer povečujejo sovražni odnos do različnosti, nezadovoljstvo in nasilje v družbi.

Takšne družbe si ne želimo! Želimo si družbo, ki bo inkluzivna in bo naredila vse za sobivanje in medsebojno bogatenje različnih narodov, etničnih skupin, spolnih identitet in usmerjenosti, religijskih pripadnosti in kulturnih praks.

Sekcija za spol in družbo pri SSD: dr. Milica Antić Gaber

Portal spol.si: dr. Iztok Šori

Viri:
Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

Nove pobude za (ne)enakopravnost istospolnih parov

Po zavrnitvi novele zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) na...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja