Državni zbor je z 69 glasovi za in tremi proti sprejel odlok o razpisu referenduma, ki ga je z 42.000 podpisi zahtevala Civilna iniciativa za pravice otrok. Glasovalo je 73 poslancev in poslank. Sklep o razpisu referenduma bo Državni zbor objavil danes, v veljavo bo stopil v soboto, ko bo objavljen v uradnem listu. Referendum bo 25. marca, predreferendumska opravila pa se pričnejo 13. februarja, 24. februarja pa se bo lahko začela uradna kampanja.
Odzive posameznih parlamentarnih strank je povzel multimedijskih center MMC:
DeSUS: Pozornost koristim otrok
Jana Jenko (DeSUS) je v okviru predstavitev stališč poslanskih skupin poudarila, da bodo v stranki spoštovali legitimno in demokratično pravico do zbiranja podpisov za referendum. Vse organizatorje kampanje je pozvala, naj to izvajajo strpno in v luči spoštovanja človekovih pravic. Ob tem je še dodala, da družinski zakonik namenja več pozornosti koristim otroka kot aktualna ureditev.
SLS o nepotrebnih razpravah in stroških
Jakob Presečnik (SLS) je dejal, da je sprememba koncepta družine v zakoniku, ki je bila nepotrebna, povzročila številne nepotrebne razprave in stroške. Kot pravi, bi lahko sredstva za referendum namenili v katero od socialnih blagajn. Pojasnil je še, da je žalostno, da moramo o pravicah otrok odločati na referendumu. “Z referendumom ne moremo spremeniti naravnih zakonov, niti tega ne bi smeli poskušati,” je dodal.
DLGV: Zakonik nikomur ničesar ne jemlje
Polonca Komar (Lista Virant) je pojasnila, da v stranki zagovarjajo pravico vsakega otroka do družine in vsakega človeka do svobodne izbire. Vsaka oblika družine je po njenih besedah dragocena in vsak ima pravico, da jo oblikuje kot sam želi. Izpostavila je, da so v Listi Virant podpirali zakonik že pred volitvami, ker ščiti vse otroke in nikomur nič ne jemlje. V stranki so zato prepričani, da je zakonik vreden vse podpore.
NSi: Zavrnitev kot priložnost za izboljšanje
V imenu poslancev NSi-ja je Matej Tonin pojasnil, zakaj so v stranki zbirali podpise za referendum. Bili so izvenparlamentarna stranka in referendum je bil edini način političnega pritiska, s katerim bi lahko dosegli izboljšanje zakonika. Obžaluje, da nov “kompromisni predlog” Družinske pobude, s katerim bi se referendum lahko izognili, ni doživel širše podpore. Tonin se zaveda, da bo v ostri kampanji stranka NSi deležna težkih besed na svoj račun in zato poudaril, da “nima nič proti istospolnim”. Če je njihov položaj neprimerno urejen, ga je treba še bolje urediti in zavrnitev zakona na referendumu bo priložnost za izboljšanje, je sklenil.
SDS: Potrebno je širše soglasje
V imenu poslancev SDS-ja je Alenka Jeraj dejala, da zakonik vsebuje veliko dobrih rešitev. “Zato je slabo, da se okoli nekaj manj dobrih rešitev nismo mogli zediniti,” je dejala. Gre za enega temeljnih zakonov, zato meni, da ob njem potrebno širše soglasje. “Ocenjujem, da bi se lahko v prejšnjem mandatu z več dialoga in spoštovanjem strokovnih argumentov in vpogledov lahko stvari odvile drugače,” je pojasnila. SDS po njenih besedah želi strpne in argumentirane kampanje.
SD: O človekovih pravicah ni pogajanj
Kot je v imenu poslancev in poslank SD-ja dejala Andreja Črnak Meglič, je zakonik v obliki, ki gre na referendum, že zdaj kompromis, ki omogoča ustrezno varovanje človekovih pravic v za širšo javnost sprejemljivi obliki. Poudarila, da je za SD to edini možen kompromis. “Tega ne moremo zaobiti, saj obstaja neprehodna meja. Temeljne človekove pravice niso blago, o katerem bi se lahko pogajali,” je izjavila. SD bo v kampanji podprl zakonik.
PS: Zakonik sledi družbenih spremembam
Po besedah Romana Jakiča iz Pozitivne Slovenije zakonik ustrezno sledi spremembam v družbi in ščiti pravice otrok. Pobudniki referenduma po njegovih besedah za lastne politične interese omejujejo pravice manjšine. Poudaril je, da zakonik omogoča posvojitve s strani istospolnih partnerjev le v primeru, če je eden od njih že biološki starš otroka. Pozitivna Slovenija se bo v kampanjo aktivno vključila.
Predsednik vlade Janez Janša je sicer že v predstavitvi vladne ekipe dejal, da se vlada v referendumsko kampanjo ne bo vključevala in da imajo koalicijske partnerice o tem vprašanju različna stališča
Na odločitev poslank in poslancev so se odzvali tudi v Gibanju za Družinski zakonik, ki združuje različne civilno-družbene organizacije, parlamentarne in neparlamentarne stranke, ki podpirajo Družinski zakonik. Poudarili so, da si prizadevajo za uveljavitev sprejetega zakonika, »saj ta prinaša enake pravice za vse otroke in ne samo za nekatere«. Prepričani so, »da bo ta pomlad, pomlad za vse otroke, referendum pa priložnost, da se opredelimo za strpno in vključujočo družbo«. Pri gibanju še poudarjajo, da bo njihova kampanja »argumentirana, konstruktivna in strpna. Bo priložnost, da slovenska javnost spozna, kaj so resnične prednosti zakonika ter preseže predsodke in strahove, ki so jih v zvezi z zakonikom neutemeljeno sprožili njegovi nasprotniki«.
Poslanci skoraj soglasno za referendum o družinskem zakoniku. Ta bo 25. Marca >>>
