V iztekajočem letu 2012 smo pri Društvu informacijski center Legebitra nadaljevali z naslavljanjem odnosa šolskega okolja do homoseksualnosti in nasilja, še posebej homofobnega. Tako smo objavili rezultate raziskave »Homofobija na naši šoli?«, ki smo jo izvajali leta 2011 in je del mednarodnega projekta Prebijmo molk: o homoseksualnosti v šoli. Na podlagi rezultatov smo izdali priročnik za učiteljice in učitelje pri uvajanju razprave o homoseksualnosti in homofobiji v srednji šoli z naslovom Prebijmo molk!. Informacije, opisi in predlogi v njem pa so primerni tudi za mladinske delavke in delavce.
Rezultati omenjene raziskave kažejo, da 73% sodelujočih učiteljev in učiteljic1 meni, da je strokovna in objektivna razprava o homoseksualnosti premalo prisotna v srednjih šolah in da na pomanjkanje razprave v šoli najmočneje vpliva občutek nestrokovnosti in nesuverenosti posameznega učitelja oz. posamezne učiteljice o tem vprašanju ter odsotnost teme v šolskem kurikulumu.
42 % sodelujočih učiteljic in učiteljev tudi meni, da nima ustrezne strokovne podlage (znanj in veščin) za soočanje z verbalnim homofobnim nasiljem, 60 % pa se jih ne počuti kompetentnih za soočanje s fizičnim homofobnim nasiljem. Šolskim delavcem in delavkam manjka (boljše) razumevanje specifičnih ravnanj in prepričanj, ki se navezujejo na potrebe istospolno usmerjenih dijakov in dijakinj (npr. razumevanje potrebe po razkritju). Skoraj polovica respondentov in respondentk v raziskavi namreč meni, da razkrivanje istospolne usmerjenosti ni potrebno.
Večina sodelujočih še ocenjuje, da bi jim pri soočanju z razpravo o homoseksualnosti in s homofobijo v šolskem okolju pomagala konkretna strategija na državnem nivoju, ki eksplicitno vključuje preventivne ukrepe proti homofobiji, kot podporo sodelujoči in sodelujoče omenjajo tudi več izobraževanj o homoseksualnosti, ter vključitev razprave o homoseksualnosti v šolski načrt.
Avtorja, Jasna Magić iz Društva informacijski center Legebitra in Jan Swierszcz iz poljske organizacije Kampania Przeciw Homofobii, sta zato priročnik razdelila na več poglavij: razlage terminov, ki opisujejo spolne usmerjenosti, spolne identitete, proces razkritja, heteronormativnost itd.; seznam strokovnih informacij, virov in literature; povzetek rezultatov raziskave »Homofobija na naši šoli?« …
Ana Janjevak, profesorica španščine in sociologije, je 95-stranskemu priročniku dodala predlog štirih učnih priprav, ki vsebujejo praktične predloge za obravnavo raznolikosti spolnih usmerjenosti ter nenasilja in nediskriminacije. Učiteljem in učiteljicam, ki menijo, da nimajo dovolj znanja in veščin za obravnavanje tovrstnih tem, priročnik tako olajša pripravo ter jih napotuje na relevantno literaturo in vire, kjer lahko izvedo več o vsakdanjem življenju gejev, lezbijk in biseksualnih oseb ter homofobnem nasilju in diskriminaciji.
Predgovor k priročniku je napisala dr. Andreja Hočevar, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. V uvodu pa na vprašanje »Zakaj se vas to tiče?« odgovarjajo trije mladi, dijak, študent in študentka, ki v svojih pismih opišejo, kako so svojo istospolno usmerjenost doživljali v srednješolskem okolju in kaj želijo sporočiti svojim srednješolskim profesorjem in profesoricam.
Mednarodni projekt, v okviru katerega smo izdali opisani priročnik, zaključujemo z mednarodno konferenco »Breaking the Walls of Silence: Addressing Homophobia and Transphobia in Education« (»Prebijati molk: Naslavljanje homofobije in transfobije v izobraževanju«), ki bo od 18. do 21. februarja v hotelu Mons v Ljubljani. Projekt, ki poteka od aprila 2012 do zaključne konference, v Sloveniji sofinancirajo Evropska komisija, Direktorat za pravosodje, svobodo in varnost v okviru programa Daphne III in Študenska organizacija Univerze v Ljubljani. Partnerji projekta so poleg Legebitre še poljska organizacija Kampania Przeciw Homofobii in LGBT Youth Scotland.
Eva Gračanin
Poročilo raziskave “Homofobija na naši šoli?” >>>
Spletna stran Prebijmo molk >>>
____________________________________________
1Končen vzorec sodelujočih v spletnem vprašalniku sestavlja 309 respondentk in respondentov. Med njimi je 71,8 % žensk in 28,2 % moških. Glavnina respondentov je stara med od 31 do 40 let. V vzorcu je bilo zajetih 89 % profesorjev in profesoric, večina pa jih uči v splošni javni gimnaziji ali srednji strokovni šoli. V raziskavi so bile zastopane vse statistične regije v Sloveniji, največ respondentov in respondentk pa uči v Osrednjeslovenski regiji (28,7 %). Večina je navedla, da na šoli uči od 5 do 10 let, v raziskavi pa prevladujejo učitelji in učiteljice družboslovnih predmetov. Končno število vseh sodelujočih v raziskavi je 323, saj je preko fokusnih skupin v raziskavi sodelovalo dodatno še 14 učiteljev in učiteljic.
