Pridete na Pride? Mi pridemo.

LGBT-Cover-Photo-v2

Tako na letošnje pozive k udeležbi na ljubljansko parado ponosa odgovarjajo pri Amnesty International Slovenije (AIS). Zakaj? »Ker so človekove pravice pravice vseh, marsikje pa so pravice LGBTI skupnost še vedno kršene. Zato LGBTI skupnost potrebuje Parado ponosa in zato jo je treba podpreti.« Sodelavke_ci in prostovoljke_ci AIS bodo tako jutri ob 17. uri na Metelkovi.

V elektronskem glasilu AIS E-mnesti je namestnica direktorice za področje kampanj Metka Naglič med drugim na kratko in kot je zapisala sama »nikakor ne izčrpno« povzela dogodke na področju pravic LGBTI oseb v Sloveniji in svetu:

»Začnimo pri nas. Državni zbor je marca s spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih opredelil zakonsko zvezo kot skupnost dveh oseb. Ta preprosta sprememba pomeni velik napredek: izenačitev istospolnih in raznospolnih partnerskih skupnosti. Ravno ta teden je ustavno sodišče odločalo o pobudi nasprotnikov take ureditve za referendum. Ko pišem to, še ni jasno, kakšna je odločitev.

Jasno pa je, da bi bilo vnovično omejevanje porok istospolnih parov v nasprotju s trendom vzpostavljanja enakosti na tem področju v svetu – od nedavnega so istospolne poroke dovoljene tudi na Irskem! Pa tudi diskriminatorno, namenjeno le omejevanju pravic določene skupine v družbi. Lezbijke, geji, biseksualne, transspolne in interspolne osebe morajo biti svobodni, da ljubijo kogar hočejo. Imeti morajo pravico, da se zavežejo osebi, ki jo ljubijo, in svojo ljubezen nadgradijo tudi s poroko.

Ljubezen ne diskriminira – in diskriminirati ne bi smeli niti zakoni. A v resnici ni tako. Analiza slovenskega pravnega reda, ki jo je izdal Zavod za kulturo raznolikosti Open, je pokazala, da v Sloveniji najmanj 70 zakonov diskriminira istospolno usmerjene. Ugotovili so, da številni zakoni vsebujejo določbe, ki istospolna partnerstva in starševstvo v primerjavi z raznospolnimi brez utemeljenega razloga obravnavajo neenako. Npr. zaposleni (ne)registriran istospolni partner nima pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja in pravice do namestila dohodka za nego družinskega člana.

Minuli teden je bila Parada ponosa v Ukrajini. Udeleženci so bili tarče homofobnih napadalcev – in čeprav je policija sicer tokrat skrbela za zaščito parade, ni bila dovolj učinkovita. Morda tudi zato, ker je ob napovedanih protiprotestih do tik pred zdajci skušala organizatorje parade prepričati, naj jo prekličejo – namesto da bi pravočasno in celovito načrtovala ukrepe za zaščito.

Upam, da si bodo pristojni prebrali nedavno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, da je gruzijska policija kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker udeležencev parade ponosa v Tbilisiju leta 2012 ni uspela zaščititi pred številčnejšimi nasprotniki. Gre za pomemben precedens, saj je sodišče prvič razsodilo, da sovražni govor in agresivno obnašanje proti posameznikom, ki se miroljubno zbirajo v javnosti, pomenita kršitev prepovedi nehumane in ponižujoče obravnave.

Na območjih srednje Azije sta v porastu homofobija in transfobija. Policija izsiljuje geje, jim grozi, da jih bo razkrila pred družino in kolegi, če ne bodo plačevali podkupnine. Lezbijke se soočajo z nasiljem in zlorabami v svojih družinah, nekatere prisilijo v poroko proti njihovi volji.

In zgodba Stéphane (izmišljeno ime) iz Kameruna, kjer je tako kot v večini zahodne in centralne Afrike biti karkoli drugega kot heteroseksualen/na nezakonito, pa tudi družbeno nesprejemljivo? Istospolna usmerjenost 36-letnika, ki je prostovoljec pri lokalni LGBTI organizaciji, je v očeh mnogih zločin, ki ga je treba kaznovati s smrtjo.

Leta 2011 je pozno zvečer v njegov dom vdrla skupina moških, lačna krvi. Odvlekli so ga, ga do golega slekli ter ure dolgo pretepali in mučili. V zadnjem trenutku so ga rešili mimoidoči – ko so ga napadalci že stisnili v gumo in polili z bencinom ter bili na tem, da ga zažgejo. Štiri leta kasneje storilci tega gnusnega in okrutnega napada še vedno niso odgovarjali zanj.

Za Stéphana in za milijone drugih z vsega sveta, ki so žrtve zlorab in odrekanja pravic zato, ker država in/ali soljudje menijo, da se jih to, koga oni ljubijo, kakorkoli tiče, bom znova z veseljem in ponosom v soboto na ljubljanski Paradi ponosa. Upam, da v čim večjem številu tudi vi!«

Vir:
Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

Parada ponosa 2018: Neizogibno prepletene_i

Pospešeno se približuje vrhunec paradnega meseca, festival Parada ponosa, ki se bo...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja