Letos sta v ZDA prvenstvu umetnostnega drsanja v kategoriji plesih parov zmagala Timothy LeDuc, ki se identificira kot gej, in njegova soplesalka Ashley Cain. Na sedmem mestu sta pristala Joseph “Joe” Johnson in Karina Manta. Oba se identificirata kot kvir, Johnson kot gej, Karina pa kot biseksualka.
Manta je bila letos prva ženska tekmovalka v umetnostnem drsanju, ki se je med svojo kariero razkrila javnosti. A to ni bil edini preboj, ki ga je naredila. Skupaj s soplesalcem sta prvi kvirovski plesni par.
Morda se ne zdi, da je umetnostno drsanje šport, ki bi hudo stigmatiziral LGBT-osebe. Za moške drsalce velja stereotip, da so vsi prikrito homoseksualni, čeprav hkrati množice oboževalk_cev to ne ustavi pri pletenju divjih (heteroseksualnih) romanc in kemiji, ki naj bi se dogajala med pari.
Prav te namišljene zgodbe so pogosto gonilna sila, ki spravlja gledalke_ce na tekmovanja, in pogosto bolj vpliva na odločanje o njihovem favoritu, kakor prefinjenost in tehnike drsanja. Tako sta na začetku tudi Johnson in Manta poskusila prodati romanco z nastopom na glasbo Moulin Rogue.
»Preprosto je gledati eno in isto reč vedno znova, če sta moški in ženska, ki pripovedujeta ljubezensko zgodbo,« je dejal Charlie White, olimpijski prvak umetnostnega drsanja iz leta 2014. »Ko pa imaš ekipo, ki ne slika romantičnega razmerja, je prisiljena razmisliti, kako bi na nov način povedala svojo zgodbo. To odpre nova vrata, nove poti.«
Z novo sezono sta se Manta in Johnson odločila, da bosta prevzela identiteto, ki sta jo do zdaj na ledenem odru skrivala. Z britanskim koreografom Christoperjem Deanom sta ustvarila nov, svobodnejši, prosti ples. Za glasbo so izbrale_i Sweet Dreams (Are Made of This) na čast Mantinemu novemu videzu.
»Opazujem najin prosti ples in ljudi zabava, želijo da jih potegne vanj,« je dejal Johnson. »Zabaven del biti kvir pomeni, da začneš opuščati vse, kar ne sovpada s tvojo identiteto, ker točno veš, kdo si in kaj ti je všeč.«
In z novo identiteto je Karina Manta postala prva razkrita kvirovska umetnostna drsalka v ZDA in druga na svetu med znanimi tekmovanji umetnostnih drsalk med aktivno kariero. Coming-out je bil zanjo zelo težak in osamljen proces, saj se razen na svojo partnerko ni imela na koga obrniti.
»Bila sem izolirana, saj na velikem odru ni veliko žensk, ki bi bile outirane. Počutila sem se malce osamljeno, imela sem občutek, kakor da sem edina, ki izkuša te stvari,« je Manta povedala reviji Advocate.
Svet drsanja je kvir ženskam lahko zelo tuj, saj se pričakuje, da je vsaka umetnostna drsalka navidezno krhka, drobna in občutljiva ledena princeska. Zdaj pa je skupaj s svojim plesnim partnerjem pripravljena odpreti novo poglavje v umetnostnem drsanju. Z novim plesom odpirata novo zgodbo, ki temelji na prijateljstvu in medsebojni podpori ter ne potrebuje romantičnih elementov, da bi lahko publika in plesalka_ec v njej uživala.
Viri:
