V Društvu psihologov Slovenije (DPS) podajamo nekatera metodološka in vsebinska pojasnila, glede oblikovanja stališča našega Društva, do dela predloga družinskega zakonika. V času javne razprave o predlaganem zakoniku so namreč v DPS člani strokovnega sveta in širšega vodstva, na podlagi gradiva (dostopno v Virih) ter na podlagi strokovnih razprav, oblikovali strokovno stališče. Stališče DPS temelji na mnenju Ameriškega psihološkega združenja (APA) in Avstralske zveze psihologov, ki sta zbrali podatke različnih študij in opravili mednarodne metaanalize.
oat: left; margin-right: 5px;” class=”outline” alt=”psih” src=”images/stories/psih.jpg” height=”118″ width=”277″ />
V Društvu psihologov Slovenije (DPS) podajamo nekatera metodološka in vsebinska pojasnila, glede oblikovanja stališča našega Društva, do dela predloga družinskega zakonika. V času javne razprave o predlaganem zakoniku so namreč v DPS člani strokovnega sveta in širšega vodstva, na podlagi gradiva (dostopno v Virih) ter na podlagi strokovnih razprav, oblikovali strokovno stališče. Stališče DPS temelji na mnenju Ameriškega psihološkega združenja (APA) in Avstralske zveze psihologov, ki sta zbrali podatke različnih študij in opravili mednarodne metaanalize.
Društvo psihologov Slovenije namreč zavrača ideološko in moralistično presojanje novega predloga Družinskega zakonika, zlasti pa njegovega dela, ki se nanaša na posvojitev bioloških otrok s strani istospolnega partnerja otrokovega starša. Naše stališče je zato oblikovano na osnovi znanstvenih spoznanj, ki izhajajo iz pregledne metaanalitične psihološke raziskave, nastale z analizo ugotovitev večjega števila empiričnih raziskav (npr. APA, 2005; Short in drugi, 2007; Biblarz in Stacey, 2010). Večina omenjenih raziskav je narejenih v tujini, kjer je to področje družinskega življenja že dalj časa zakonsko urejeno in zato tudi empirično preverljivo. Podobnega mnenja kot DPS so tudi druga stanovska strokovna združenja po svetu (npr. American Psychological Association (APA), The Australian Psychological Society, itd.) in pri nas (Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihoterapevtov Slovenije in Katedra za razvojno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Z našim stališčem so skladne tudi strokovne ocene in stališča, ki so jih kolegi iz APA zastopali na ameriških sodiščih, v posameznih primerih zahtev po posvojitvi otrok s strani istospolnih partnerjev (APA, 2005). Vse te ugotovitve in stališča potrjujejo usmeritve, nakazane v Zakoniku.
Socialno okolje, v katerem odraščajo otroci v družinah z istospolnimi partnerji, sicer ni povsem istovetno socialnemu okolju, v katerem odraščajo otroci v družinah s partnerji različnega spola, vendar znanstvena spoznanja kažejo, da se njihov razvoj v nobenem ključnem vidiku ne razlikuje od razvoja otrok, odraščajočih v družinah staršev različnega spola. Otroci staršev različnega in istega spola se z vidika anksioznosti, depresivnosti, samopodobe, socialne prilagojenosti in podobnih vidikov ne razlikujejo, prav tako slednji nimajo nobenih razvojnih primanjkljajev, kažejo raziskave (APA).
Nadalje lahko ugotovitve metaanaliz (Biblarz in Stacey, 2010) strnemo v naslednje alineje:
– dosedanje znanstvene raziskave ne podpirajo prepričanja, da otroci za skladen razvoj potrebujejo starša obeh spolov;
– opravljene raziskave prav tako ne kažejo na kakršne koli starševske sposobnosti, kompetence ali značilnosti, ki bi bile prisotne zgolj in samo pri staršu določenega spola (in ga recimo samo moški starši ne bi imeli, izjema je seveda dojenje);
– večina analiziranih raziskav kaže, da družine z dvema predanima in ljubečima staršema (ne glede na njun spol) otrokom nudijo nekoliko bolj ugodno okolje za razvoj v primerjavi z eno- ali več-starševskimi družinami.
Otroci se v glavnem ne razlikujejo niti glede osebnostnih potez, razen, da so otroci istospolnih staršev bolj odprti za nove izkušnje in so bolj tolerantni do drugačnosti. Metaanalitične študije tudi kažejo (APA, 2005), da ne držijo prepričanja, da istospolni starši vplivajo na večjo verjetnost pojava istospolne usmerjenosti pri otrocih. Pogostost pojava istospolne usmerjenosti je primerljiva pri otrocih različno in istospolnih staršev, saj je ta biološko in ne socialno določen (APA).
Empirične študije (npr. APA, 2005; Short in drugi, 2007; Biblarz in Stacey, 2010) dosledno kažejo, da imajo istospolno usmerjeni starši enake starševske spretnosti in kompetence kot starši različnih spolov. Bolj kot struktura družine (število ljudi, ki v njej živijo, spol, spolna orientacija staršev) vplivajo na otrokovo psihološko in socialno prilagojenost procesi v družini, torej kvaliteta starševstva, odnos staršev do otroka in medsebojna navezanost, drugi odnosi v družini ter odnos z okoljem. Gledano strogo metodološko, po nekaterih kriterijih (vlaganje v starševstvo in starševske veščine) dve ženski materi v povprečju opravljata enako dobro ali celo boljšo starševsko vlogo kot moški in ženska v tradicionalni delitvi starševskih vlog (Biblarz in Stacey, 2010).
Empirične raziskave (APA, 2005; Biblarz in Stacey, 2010) tudi kažejo, da je v korist otrok če so njihovi starši – tudi istospolni – poročeni, saj to predstavlja bolj stabilno okolje in manjšo stigmatizacijo otrok. Res pa je, da se takšne družine pogosto soočajo s problemi pravne in diskriminatorne narave, ki jih povzroča nerazumevajoče širše okolje. Glede odnosa okolja do istospolnih družin zato predlagani zakonik prinaša velik izziv pred slovensko družbo.
Če povzamemo, vsaka oblika družine predstavlja določene prednosti in tveganja za otrokov razvoj. Poročeni starši različnih spolov v povprečju omogočajo večjo socialno legitimnost in s tem relativno privilegiranost teh otrok. V Društvu psihologov Slovenije zato upamo, da bo sprejetje predlagane zakonodaje prineslo večje spoštovanje človekovih pravic in širše sprejemanje drugačnosti v naši družbi.
Viri:
Amicus Curiae Brief of American Psychological Association (2005).
http://www.apa.org/about/offices/ogc/amicus/delong/brief.aspx (zadnji dostop 14. marec 2012)
APA (2005). Lesbian and Gay Parenting, http://www.apa.org/pi/lgbt/resources/parenting-full.pdf (zadnji dostop 14. marec 2012)
Biblarz, T. J., in Stacey, J. (2010). How does the gender of parents matter? Journal of Marriage and Family, 72, 3-22.
Short, E., Riggs, D. W., Perlesz, A., Brown, R. in G. Kane, (2007). Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender (LGBT) Parented Families: A literature preview prepared for The Australian Psychology Society. Melbourne: The Australian Psychology Society.
Izjava za javnost Društva študentov psihologije Slovenije >>>
