l”>
V Cafeju Open je bila danes tiskovna konferenca s katero sta se oškodovanca v primeru homofobnega napada na Cafe Open izpred dveh let, solastnica lokala dr. Barbara Rajgelj in aktivist za človekove pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič, odzvala na sodbo Višjega sodišča. Slednje je, kot smo poročali, potrdilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča in Marka Kousa, Jana Stenovca ter Jerneja Šercerja obsodilo kaznivih dejanj spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika. Hkrati pa je storilcem znižala zaporne kazni iz poldrugega leta na 7 oz. 5 mesecev.
Dr Barbara Rajgelj je zadovoljna z razsodbo Višjega sodišča »Najbolj zadovoljna pa bi bila, če se tovrstni napadi ne bi več ponavljali. Na žalost pa ni tako, saj so se napadi na Cafe Open s kamenjem, molotovkami in grafiti ponovili tudi leto po prvem dogodku. Takrat so z grafiti popisali tudi hišo sodnice Zalar, ki je sodila trem obsojenim. Letos pa je podobna skupina na jutro začetka Tedna parade ponosa na lokalu razbila šipo.« Tovrstni dogodki so po mnenju dr. Rajgelj slabo preiskani, saj so sodili samo trem od devetih napadalcev, storilcev napada z molotovkami, kamni in grafiti iz leta 2010 pa, po njenih informacijah, tudi še niso prijeli. Kot niso prijeli niti letošnjih nasilnežev. Prepričana je, da bi morala policija, ko gre za organizirano nasilje iz sovraštva, dejanja vselej še posebej skrbno preiskati, precej več pozornosti pa bi bilo dobro usmeriti v preventivne programe.
Mitja Blažič je povedal, da je, glede na to, da so odvetniki obsojenih v pritožbi med drugim zahteval izločitev dokazov za enega od obsojenih, spremembo kazni v pogojno in prekvalifikacijo kaznivega dejanja v bistveno bolj milo, razžalitev, zadovoljen s sodbo Višjega sodišča, ki je ostala obsodilna. Gre, po njegovem vedenju, za presedan v slovenskem pravnem sistemu, saj doslej še nihče ni bil obsojen zaradi homofobnega nasilja po 297. členu Kazenskega zakonika. Prav pravna praksa pa ima lahko pozitivne posledice na preprečevanje tovrstnih dogodkov v prihodnje. Skrbi pa ga znižanje kazni, saj se po njegovem prepričanju »sodnice in sodniki Višjega sodišča v primeru pa tudi splošna javnost ne zavedajo širših družbenih posledic toleriranja tovrstnega organiziranega sovraštva do manjšin.« Učinek znižanja kazni na preprečevanje tovrstnih sovražnih homofobnih napadov v prihodnje gotovo ne bo ugoden, je še poudaril Blažič. Po njegovih besedah bi zato bilo treba – posebej v luči dogodkov na Norveškem – opraviti poglobljeno družbeno razpravo o toleranci do vseh oblik nasilja, veliko energije pa bi bilo dobro vložiti v preventivne programe v šolah, na policiji in v delo z navijaškimi skupinami.
[Foto: siol.net]
Več:
