V Veliki Britaniji bo ta četrtek pomemben tako za gejevsko in lezbično skupnost kot tudi za tiste strejte, ki se ne želijo poročiti, želijo pa skleniti civilno partnerstvo. Med njimi sta tudi šestindvajsetletna Tom Freeman in Katherine Doyle iz Londona, ki se ne želita poročiti, pač pa vstopiti v civilno partnerstvo, ki pa je na razpolago le istospolnim parom. Uvedba tega instituta v britanski pravni red je bil namreč posledica kompromisa s konservativci: namesto homoporok so leta 2005 v Veliki Britaniji sprejeli zakon o civilnem partnerstvu, ki istospolnim parom podeljuje iste pravice kot poročenim parom, le da se institucija ne imenuje poroka.
Tom in Katherine bosta ta četrtek vložila zahtevo za civilno partnerstvo. Če jih bodo na mestnem uradu zavrnili, se bosta pritožila. Pri nameri jih podpira tudi britanska glbt-skupnost, saj menijo, da bi morali biti obe instituciji – partnerstvo in zakonska zveza – odprti za vse ljudi, ne glede na spolno usmerjenost.
Gejevski aktivist Peter Tatchell meni, da je zakon o civilnem partnerstvu, ki ni odprt za heteroseksualne pare, heterofobičen. Podoben heterofobičen zakon imamo tudi pri nas – le da se noben vsaj-približno-pri-sebi-strejt pri nas tudi približno ne želi registrirati. Jasno je, zakaj.
