Danes je Kampanja »Čas je ZA« na novinarski konferenci razbijala mite o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).
Mateja Capek je glede mita uničevanja zakonske skupnosti in družine povedala: »Sem mama 8 let stare hčerke, za katero si želim samo najboljše, tako kot vsaka mama. Družina mi je vedno veliko pomenila in z možem se trudiva, da smo v naši družini ljubljeni, sprejeti in slišani. Življenje nas pogosto postavi pred ovire in prepričana sem, da nas veliko staršev v še posebej težkih trenutkih črpa svojo moč iz ljubezni do otroka in za otroka, želimo ga zaščititi pred pogosto nepravičnim svetom. Ne zdi se mi prav, da si starši v skrbi in negi za svojega otroka ne moremo biti enaki in zdi se mi nesprejemljivo da so nekatere družine v naši družbi nevidne. V čem se moja ljubezen, moja ljubezen do otroka, razlikuje od ljubezni dveh žena, ki sta mami in si želita tako kot jaz, da bi njun otrok odraščal v svetu, ki temelji na enakosti, spoštovanju in sprejemanju. V čem je njuna ljubezen drugačna od najine z možem, ki sva jo lahko potrdila pred matičarjem? V ponedeljek bom jaz še vedno žena, moj mož bo še vedno moj mož in naša družina bo še vedno družina. Upam pa, da bomo v ponedeljek vse družine postale enake.«
O svoji družini je spregovorila tudi Andreja Lapuh Maležič, mama fantka, ki ga vzgaja skupaj s partnerko: »V Sloveniji imamo različne družine, to je dejstvo, ki se z ZZZDR ne bo prav nič spremenilo. Vse pa se soočajo s podobnimi življenjskimi situacijami. Za razvoj otroka oblika družine ni pomembna, tisto kar je pomembno je ljubeče in toplo okolje, ki otroku omogoča razvoj in okolje, v katerem se počuti varnega. Vsi lahko vplivamo, da bomo živeli v družbi enakopravnosti in ljubezni. Verjamem, da smo sposobni svoje otroke naučiti sprejemanja in spoštovanja drugačnosti. Med seboj smo si različni in želim si, da za nas veljajo enaki zakoni. To je enakopravnost.«
Besedam Capek in Laupuh Maležič je pritrdila dr. Urška Fekonja Peklaj, razvojna psihologinja na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: »V razvojni psihologiji poznamo številne dejavnike, ki ugodno ali manj ugodno učinkujejo na razvoj otrok. Ugotovitve številnih psiholoških raziskav zadnjih štirideset let, ki so bile objavljene v uglednih psiholoških revijah in so pred objavo podvržene strogemu postopku recenzij, kažejo, da pogoje za zdrav psihološki razvoj otroka enako učinkovito kot tradicionalne družine zagotavljajo tudi družine z enim staršem, dopolnjene družine, razširjene družine in družine z istospolno usmerjenima staršema. Spolna usmerjenost staršev nima pomembnega učinka na otrokov razvoj. Poleg tega so raziskave pokazale, da je pojav homoseksualnosti primerljiv tako pri otrocih heteroseksualnih in homoseksualnih staršev. Za otrokov razvoj so pomembni drugi dejavniki družine in to so: skrb, toplina, nizka raven stresa ter odzivnost staršev na otrokove potrebe, ki zagotavljajo vzpostavljanje varne navezanosti otroka na starše. ZZZDR vidim kot pomemben korak k družbi, ki vključuje in ne diskriminira, ne izključuje ter dolgoročno prispeva k zmanjševanju nestrpnosti in socialne diskriminacije.«
Dr. Damijan Štefanc, profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti in predsednik Zveze društev pedagoških delavcev pa je spregovoril o mitu spolne ideologije v šolah in vrtcih. Povedal je, da spolna ideologija ne obstaja in dodal: »Rad bi jasno povedal, da Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne bo prinesel nikakršnih sprememb, povezanih z obravnavo učnih vsebin v šolah; tudi vsebin, ki zadevajo družino, tipe družin, spolne identitete posameznikov …« Učne vsebine, ki se obravnavajo pi pouku namreč določa šolski kurikulum in učitelji_ce v okviru svoje strokovne avtonomije, pri čemer jih zavezujejo učni cilji, ki so zapisani v učnih načrtih za posamezne predmete v osnovnih šolah in gimnazijah. Zavezujejo pa jih tudi formalni zakonski okvir in področni zakoni. Dejal je še, da morajo biti učne vsebine obravnavane v skladu z načeli kritičnosti in pluralnosti. Pri tem je poudaril, »da je zlasti kritična, znanstveno utemeljena, objektivna in pluralna obravnava občutljivih družbenih tem še posebej pomembna za doseganje strokovno določenih učnih ciljev, povezanih s strpnostjo do različnosti in spoštovanjem človekovih pravic, ki so vrednota demokratične družbe.« Izpostavil je tudi, da učitelji_ce lahko uporabljajo različna učna gradiva, pri čemer so nekatera gradiva za uporabo uradno potrjena, to so učbeniki, gradiva, ki jih nasprotniki omenjajo v kampanji, pa niso uradno potrjena gradiva, torej niso učbeniki. Dodal je, da z obravnavo tovrstnih vsebin v šolah staršem nikakor ni kršena pravica, da svoje otroke vzgajajo skladno s svojimi filozofskimi, religioznimi ali drugimi prepričanj. »Javne šole so zavezane, da vzgojno-izobraževalni proces ne sme indoktrinirati, hkrati pa tudi starši z zahtevami po spoštovanju svojih partikularnih vrednot ne morejo določati vsebin, ki bodo predmet obravnave v javnih šolah,« je pojasnil. Te odločitve namreč sodijo v strokovno avtonomijo strokovnih delavk_cev v okviru formalnega okvirja, ki ga določa država s svojimi postopki.
