V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je Društvo informacijski center Legebitra včeraj slavnostno odprlo retrospektivno razstavo »Obvoznica mimo nestrpnosti, zgodovina parade ponosa v Sloveniji«. Organizatorji so razstavo poimenovali po prvi paradi ponosa v Ljubljani, ki je bila odgovor LGBT skupnosti na incident v lokalu Galerija v centru prestolnice, ko redar pesniku in aktivistu Branetu Mozetiču ni dovolil vstopiti rekoč »ta lokal ni več za take«. Razstava obsega enajst preglednih panelov, na katerih je s fotografijo, tekstom, časopisnimi članki in publikacijami predstavljena bogata 11-letna zgodovina parad ponosa pri nas.
Direktorica muzeja, dr. Kaja Širok je v nagovoru izpostavila zadovoljstvo, da so v muzeju v manj kot enem letu odprli dve razstavi o zamolčanih in prezrtih zgodbah iz zgodovine slovenskega vsakdana: Slovenke v dobi moderne in Obvoznica mimo nestrpnosti. A se je, tako je dodala, »zgrozila ob lastni misli, da moramo leta 2012 gojiti občutke ponosa do razstav, ki bi morale biti še zdavnaj postavljene«. »Pravica do enakosti in pravica do ljubezni sta bili v prejšnjem stoletju že izborjeni in jih to stoletje nikakor ne more pomesti pod preprogo,« je še poudarila dr. Širok.
Dr. Tatjana Greif, ŠKUC LL, so-pobudnica Obvoznice mimo nestrpnosti, je povedala, da je parada, kot manifestno obeležje upora homomanjšin, javna, glasna in vidna zahteva po enakopravnosti in spoštovanju človekovih pravic. »Pomembno je pisanje in beleženje lastne zgodovine, zgodovine manjšine, ki v kanonih uradne zgodovine nima ne glasu niti podobe. V visoki nacionalni zgodovini so zgodovine lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev kamenčki, ki so izpadli iz mozaika. Te kamenčke, te drobce brez katerih ni celote, zato sami odkrivamo in postavljamo na svoje mesto.«
Predsednica Društva Parada ponosa Nina Hudej je izpostavila, da je parada ponosa pomembna, ker prinaša zavedanje, da obstajamo, da smo tukaj. »Pomembna je tudi zato, da opozarja na razsežnosti, ki jih prinašajo homofobične iniciative in sovražni govor. Najbolj pomembna pa je zato, da združuje ljudi odprte glave in tistih, ki postavljajo svobodo visoko na svoji lestvici najpomembnejših vrednot.«
Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc je v pismu za obiskovalke in obiskovalke pripravil obsežnejši in splošnejši razmislek o problemih izključevanja, nestrpnosti in diskriminacije v Sloveniji. »Z diskriminacijo in vsemi pripadajočimi pojavi se je potrebno soočiti odkrito, iskreno in odločno,« je zapisal. »Žal pa odzivanje tistih, ki imajo v rokah vzvode za odločanje kaže, da se ta problem skrajno podcenjuje, pometa pod preprogo in da se ga aktualizira le tedaj, ko neposredno prizadeva lastne interese.« Dodal je, da je nesprejemljivo, da država ne zagotavlja sistema učinkovitega varstva pred diskriminacijo, nima resnih preventivnih spodbud, nima celovitih in koordiniranih politik ter ne zagotavlja niti temeljnih predpostavk za učinkovito delo vsaj tistih institucij, ki si za navedene cilje skušajo iskreno prizadevati. »Nesprejemljivo je, da se ob teh problemih le zamahuje z roko in da je preprečevanje diskriminacije cilj le na papirju,«je še poudaril Vernik Šetinc, ki je med drugim zapisal tudi to, da kot katolik podpira Družinski zakonik in moli za njegovo sprejetje.
Razstava sodi v okvir LGBT meseca zgodovine, ki je del evropskega projekta »Engaging Hearts and Minds, Changing Attitudes«. Društvo informacijski center Legebitra ga izvaja v sodelovanju z organizacijami: LGBT Youth Scotland s Škotske, Accept iz Romunije in Iniciativo Inakost s Slovaške.
Razstava bo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na ogled do aprila 2012.
Mitja Blažič
Več:
