Danes je v parlamentu potekala izredna seja Državnega zbora, na kateri so poslanci potrdili predlog Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in prižgali zeleno luč za vložitev presoje ustavnosti referenduma, za katerega t. i. Civilna iniciativa od včeraj zbira podpise. Zbiranje podpisov je tako ustavljeno do odločitve Ustavnega sodišča, ki naj bi bilo znano v mesecu dni.
Včeraj je eden od uporabnikov Facebooku poročal, da so pred kinom Vič v Ljubljani zbirali podpise proti novemu Družinskemu zakoniku in da jim je povedal, da nismo več v starih sistemih. Ženska, ki je novačila za podpise, mu je odgovorila, da če bi bil nacizem še aktualen, bi ga itak upepelili in potem bi ona imela več časa za vrt, kot pa da se ukvarja z nami. Odgovoril ji je: Upepeli ti svoje možgane …
Na včerajšnjem TV Dnevniku smo lahko videli tudi izjave nekaterih podpisnikov. Ena od podpisnic je svoj glas oddala zato, »ker more bit en red. To ni nobenega reda, če lahko vsak dela, kar hoče.« Druga podpisnica je dejala: »Mislim, saj so pravice za vse, samo meni to ne odgovarja.« Pevka Elda Viler pa je za piko na i komentirala: »To ne more bit, zato ker to ni normalno za mene. Vsepovsod se sliši marsikaj, jaz ne vem, ker ga nisem prebrala [Družinskega zakonika, op. a.], ampak sliši se marsikaj.«
Če je to nivo, na osnovi katerega se zbirajo podpisi za referendum, potem se nam ne piše dobro.
Med sejo Državnega zbora je bilo ponovno izrečeno vse, kar je bilo povedano že večkrat. Morda je bil najbolj presunljiv nastop Francija Keka, ki se je odzval na trditve nasprotnikov, da otrok potrebuje očeta in mamo. Vprašal jih je, kaj naj naredi otrok, če to ni mogoče, in povedal, da je njegovega očeta teden pred njegovim rojstvom do smrti povozil pijan voznik. »Naj bi se takrat kar ukinil?« je vprašal. Svoje otroštvo je tako preživel ob mami in očetovi teti. »Vzgajali sta me dve ženski – in sem preživel.«
V nadaljevanju objavljamo izjavo Liberalne akademije glede zbiranja podpisov za referendum o Družinskem zakoniku:
Agitacija RKC za družinski referendum je blizu definiciji politikantstva
V Liberalni akademiji svarimo pred neposredno, organizirano in odkrito agitacijo slovenske Rimokatoliške cerkve v podporo »družinskemu referendumu«, za katero sicer stojita Civilna iniciativa za družine in pravice otrok in stranka Nova Slovenija. Prepričani smo, da je agresivna propagandna akcija z letaki, ki jih je izdala Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, oblika neposrednega političnega vmešavanja Cerkve in groba oblika zanikanja ustavne določbe o ločenosti države in verskih skupnosti.
Prepričani smo, da je nadškof in metropolit dr. Anton Stres z nedavno izjavo (»Tisti, ki v sedanjih razmerah noče predčasnih volitev, zame ni državnik, temveč neodgovoren politikant«) že dokazal neposredno politično motiviranost Cerkve in močno pripravljenost, da se aktivno vključuje v agitacijo v prid politične podpore desno usmerjenim strankam pri nas. Ko Cerkev neposredno in žaljivo pledira za volitve, bi se smeli vprašati, kaj je od prej omenjene ustavne določbe sploh še ostalo. Zadnja dejanja neposrednih plakaterskih akcij so še en korak naprej k določitvi istega pojma »politikantstva«, o katerem se izreka nadškof, in ni težko uvideti, čigava dejanja mu ustrezajo.
Spomniti velja, da je nadškof dr. Stres pred leti že nasprotoval referendumu o izbrisanih in pri tem navedel razlog, da se o določenih vprašanjih pač ne more glasovati na referendumu. Čeprav se je RKC aktivno vključevala v marsikatero referendumsko kampanjo doslej, je Stresova dopustitev izjeme, ko gre za človekove pravice izbrisanih, predstavljala pomemben mejnik v percepciji. Žal jo zadnja dejanja okoli ti. družinskega zakonika močno demantirajo. Že v svoji junijski izjavi smo v Liberalni akademiji opozorili na nevaren trend ideološke restavracije katolicizma in konzervativnih vrednot pri nas, ki ne le zanika pravice istospolno usmerjenih in jih kot družbeno manjšino perfidno stigmatizira, ampak se celo slepi za preprosta družbena dejstva, da je v zadnjih nekaj desetletjih prišlo do nepovratne pluralizacije družinskih oblik in življenja, da se okoli 53 % otrok pri nas rodi v zunajzakonski družinski skupnosti in da obstaja potreba po ureditvi pravnih razmerij različnih življenjskih skupnosti.
