Ustavno sodišče je odločilo, da se zahteva državnega zbora, naj ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zavrne, so sporočili z ustavnega sodišča. S tem je referendum o družinskem zakoniku mogoče izvesti.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da je treba pristojnost Ustavnega sodišča po prvem odstavku 21. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) razumeti tako, da lahko Ustavno sodišče ugotovi nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu, če navedbe Državnega zbora izkažejo obstoječo očitno protiustavnost, katere takojšnja odprava je nujna zaradi zavarovanja tako pomembnih ustavnopravnih vrednot, da jim je treba dati prednost pred ustavno pravico, da o zakonu odločajo volivci na referendumu (17. točka obrazložitve).
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Korpič – Horvat, Pogačar in Sovdat ter sodnik Petrič. Odklonilni ločeni mnenji sta dala sodnica Pogačar in sodnik Petrič, pritrdilno ločeno mnenje pa je dala sodnica Jadek Pensa.
Civilna iniciativa za družino in pravice in otrok lahko ponovno začne z zbiranjem podpisov za razpis referenduma. Preden je Državni zbor vložil zahtevo za presojo ustavnosti je iniciativa v enem dnevu zbrala okrog 25.000 podpisov.
