Sedem mednarodnih aktivistk_ov, za katere še niste slišale_i, pa bi morale_i

Collage 600

Mnoge domače, lokalne in regionalne aktivistke_e poznamo s televizijskih ekranov, spleta in radijskih valov v zadnjih letih predvsem zaradi zakonskih predlogov o porokah istospolnih parov.

Te novice so osredotočene predvsem na Zahod, ki je, kar vse prevečkrat pozabljamo, le del sveta. Zato je čas, da namenimo pozornost aktivistkam_om na področju človekovih pravic LGBT*, ki se borijo za svoje pravice v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji.

Sedem predstavljenih aktivistk_ov je na področju človekovih pravic LGBT* v svojih deželah storilo mnogo. Ker pa ne živijo na Zahodu, za njih mnogi še nis(m)o slišale_i, a bi morale_i, in zato vam jih na kratko predstavljamo.

Khader Abu Seif iz Izraela

Khader je Palestinec, ki živi Izraelu in zaradi tega doživlja dvojno diskriminacijo. Bori se zato, da bi bili geji in lezbijke sprejeti med palestinskim prebivalstvom in da bi bilo to prebivalstvo sprejeto v Izraelu. Sam pravi, da bi rad bil pozitiven primer ostalim palestinskim gejem, od medijev pa pričakuje več pozitivnih zgodb o palestinskih gejih.

Kasha Jacqueline Nabagesera iz Ugande

Kasha je urednica prve publikacije LGBT v Ugandi in je pred kratkim pristala na naslovnici evropske izdaje časopisa Time.

Leta 2012 je nastopila v videu, v katerem nasprotuje ugandskemu zakonskem predlogu, ki kriminalizira homoseksualnost. Za človekove pravice LGBT v Ugandi se bori zato, ker mora tudi tam priti do razvoja teh pravic. Spoštovanje in zaščita pred nasiljem sta po njenem mnenju temeljni, neodtujljivi človekovi pravici.

Ivana Fred iz Portorika

Ivana je pred desetimi leti pričela izobraževati LGBT-skupnost v Portoriku o HIV-u. Leta 2014 je nastopila v dokumentarnem filmu, ki naslavlja  nasilje in diskriminacijo, ki ju doživljajo transspolne osebe v tej karibski deželi . Ivana tako že deset let izobražuje ljudi o transspolni tematiki in opozarja na to, kako so tudi transspolne osebe del našega vsakdana.

Harish Iyer iz Indije

Harish je postal zelo znan potem, ko je njegova mati v časopisnem oglasu objavila, da zanj išče fanta, kar je zelo pogumno dejanje v državi, ki je pred kratkim znova kriminalizirala homoseksualnost. Harish se je boril tudi proti temu, poleg tega pa je lani na  konferenci TedX spregovoril o tem, kako je bil spolno zlorabljen. Časopis The Guardian ga je kot edinega prebivalca_ke Indije uvrstil na seznam World Pride Power List.

Kenita Placide iz Svete Lucije

Potem ko je njen oče naredil samomor, je bila zelo depresivna in kar nekaj časa je trajalo, da je pričela delati za LGBT-organizacijo, United and Strong (Združeni in močni). Pred ustavno komisijo Svete Lucije je kot osrednji obraz LGBT-skupnosti spregovorila proti homoseksualni zakonodaji. Preživela je nasilne fizične napade in požig prostorov organizacije United and Strong. Glede na vse, kar je preživela, je dejala, da si ni zgradila samo lokalne in nacionalne skupnosti, ampak tudi mednarodno.

Mamikon Hovsepyan iz Armenije

Mamikon je bil lani eden izmed 60-ih oseb, katerih spolno usmerjenost je razkril tabloid Iravunk, v prispevku je objavil tudi njihove Facebook profile in jih tako izpostavi verbalnemu nasilju. Ena oseba se je morala zaradi tega izseliti iz države. Čeprav so vložili tožbo proti tabloidu, sodišče ni razsodilo v njihovo prid. Mamikon je sicer direktor osrednje LGBT-organizacije v Armeniji – Pink in pravi, da je sovražni govor, usmerjen proti LGBT-osebam, zelo prisoten in da glede na raziskave LGBT-osebe v Armeniji doživljajo diskriminacijo v družini, službi, zdravstvu in državnih uradih, kar mnoge ljudi ne spodbuja k temu, da bi diskriminacijo, s katero se soočajo prijavili policiji ali sodišču.

Monica Shahi iz Nepala

Monica, o kateri smo že pisali na Narobe blogu, je prva oseba v Nepalu, ki ima potni list, na katerem je spolni označevale O – kot drugo. Tako je prva oseba v državi, ki tudi na potnem listu ne sodi v binarno kategorijo moški ali ženska. Nepal je tako postal sedma država na svetu, ki pravno priznava več spolov.

Vir: 
Tags from the story
Written By
More from Martin Gramc

Naše malo rusko selo

Predsednik največje države kar ne neha s presenečenji. Odkar je junija letos...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja