Danes je potekala skupna tiskovna konferenca Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije, Slovenskega sociološkega društva in Društva psihologov Slovenije, na kateri so ponovno poudarili, da je sprejeti Družinski zakonik s strokovnega vidika dobro pripravljen in nujen za čimprejšnjo uporabo.
Predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Simona Ratajc je poudarila, da njihovo društvo kot strokovno združenje sproti obravnava predloge novih zakonov, ki so vezana na socialno delovno področje in tudi podaja strokovne pripombe v primeru, ko je to potrebno za stroko socialnega dela, kvalitetno izvajanje služb in tudi za zaščito pravic uporabnikov socialnega dela in ožje socialnega varstva. V primeru Družinskega zakonika niso podali nobenih predlogov, ker ugotavljajo, da je zakonik strokovno ustrezen in hkrati nujno potreben za ureditev pravic otrok in njihovih družin.
Dr. Ljubica Marjanovič Umek iz Društva psihologov Slovenije je poudarila, da je po odstranitvi homoseksualnosti s seznama duševnih bolezni leta 1973 sledilo obdobje, ko se je začelo v psihologiji, zlasti v razvojni psihologiji, bolj načrtno preučevati otroke v lezbičnih in gejevskih družinah, njihov razvoj in učenje. Raziskovalci so se oprli na nekatere razvojnopsihološke teorije, ki prepoznavajo socialne in kulturne kontekste kot pomembne za razvoj in učenje otrok v vseh razvojnih obdobjih. Le te posebej izpostavljajo ključne varovalne dejavnike razvoja otrok v družini.
Vzporedno s teoretskim »sidranjem« pa je bilo v zadnjih tridesetih, dvajsetih letih narejeno relativno veliko število empiričnih raziskav, v katerih so raziskovalci in raziskovalke posebej preučevali učinek odraščanja in vzgoje v družinah z istospolnimi partnerji na različna področja razvoja otrok. Te raziskave kažejo, da razvoj in učenje otrok v družinah z istospolnimi partnerji poteka primerljivo razvoju in učenju otrok v družinah s partnerji različnega spola. Vendar pa, poudarjajo raziskovalci, možne težave lahko nastanejo v procesu socializacije zaradi širšega socialnega konteksta, v katerem prihaja do nerazumevanja drugačnosti, in to predvsem s strani odraslih (kot model jih prenesejo tudi na otroke), ki lahko vodijo do potencialne diskriminacije oziroma »umika« drugačnih, ki se nočejo razkriti, da ne bi bili prepoznavni in s tem stigmatizirani. Tu pa se problematika človekovih pravic in uresničevanja načela enakosti odpre v vsej svoji (tudi ali predvsem pravni) razsežnosti. Pravna zaščita otrok v istospolnih družinah je zato nujna.
Dr. Milica Antić Gaber, predsednica Slovenskega sociološkega društva, je poudarila, da se je sociološko društvo večkrat oglasilo v javno razpravo o Družinskem zakoniku, o tem so izdali tudi posebno stališče društva, v katerem so zapisali, da so novosti, ki jih zakonodajalec vnaša v nov Družinski zakonik na področju razumevanja družine, starševstva, partnerstev in zakonske zveze povsem v skladu z dognanji sociološke stroke. Rečeno drugače: tisti del sociološke stroke, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z družino, vsakdanjim življenjem, spolom in spolnostjo kontinuirano in tudi danes nedvoumno podpira rešitve, ki jih prinaša nov Družinski zakonik, saj uvajanje novih zakonskih rešitev nikogar ne omejuje oziroma mu ne prepričuje, da živi v skladu s svojim intimnim etičnim prepričanjem, medtem ko bi padec zakona pripeljal prav do tega, da se ne tako majhnemu delu prebivalstva iste pravice odreka. Zdi se, da ni odveč poudariti, da so s tem postavljeni v neenakopraven položaj – tudi pred ustavo, je še poudarila dr. Milica Antič Gaber.
Predstavnice omenjenih društev upajo, da ne bo referenduma v Družinskem zakoniku. Če bo do referenduma prišlo, se bodo s svojimi strokovnimi stališči še naprej vključevali v javno razpravo o tem vprašanju.
