V nedeljo, 25. avgusta 2013, je po težki bolezni umrl pesnik in prevajalec Ciril Bergles.
Ciril Bergles se je rodil 18. julija 1934 v Repčah pri Ljubljani. V Ljubljani je diplomiral iz slovenščine in angleščine, absolviral pa še gledališko režijo. Najprej je delal kot učitelj slovenščine, potem pa do upokojitve kot gimnazijski ravnatelj.
Bergles je prvo pesniško zbirko, Na poti v tišino, izdal šele pri petdesetih letih, in še to v samozaložbi. Kljub poznemu začetku je njegov opus vse prej kot skromen, tematsko pa zelo raznolik: sega od otroških spominov na drugo svetovno vojno, dvoumnega iskanja božjega in onstranskega, homoerotičnih motivov v zgodovini in vsakdanu, pa do večne osamljenosti sodobnega človeka. Izdal je sedemnajst samostojnih pesniških knjig, med katerimi so Ellis Island (1988), Ifrikija (1993), Razsežnost prosojnosti (1996), Moj dnevnik priča (2004), Tvoja roka na mojem čelu (2006), Zaupna sporočila (2008), Tutankamon (2008), vse do zadnje zbirke, Med angeli in vampirji (2012), s katero je v branje ponudil zelo odkrit in intimen vpogled v svoje življenje z željo po istem spolu.
Poleg pisanja poezije je Bergles tudi veliko prevajal, predvsem iz španščine in angleščine, prevode pa objavljal v literarnih revijah in knjigah in nam tako predstavil mnoge pomembne pesnike in pesnice ter pesniške smeri. Med avtorji in avtoricami, ki jih je prevedel in knjižno izdal, so tudi Ernesto Cardenal, Fernando Pessoa, Alejandra Pizarnik, Luis Antonio de Villena, Jaime Gil de Biedma, Adrienne Rich, Luis Cernuda, Miguel de Unamuno, Konstantin Kavafis, Rafael Alberti, Federico García Lorca, César Vallejo.
Pripravil je več antologij (mdr. Igra krožnih zrcal: sodobna španska poezija, 2009; Branil bom očetovo hišo: antologija sodobne baskovske poezije, 2007; Sodobna španskoameriška poezija, 1994; To drevo na tujem rase: antologija slovenske zdomske poezije zadnjih štiridesetih let, 1990), na desetine literarnih večerov in več kot 130 literarnih nokturnov za Radio Slovenija.
Za svoje delo je prejel nagrado na Concorso Literario Internazionale Venezia (2000), Jenkovo nagrado za zbirko Moj dnevnik priča (2006) in priznanje mesta Salò za zbirko Pesnik v Benetkah (2007).
Bergles v zadnjih letih ni javno nastopal – z eno izjemo: za poslednji nastop si je izbral klub Tiffany na Metelkovi, kjer je 26. septembra 2012 spregovoril o svojem življenju in delu, ki ju je bistveno določala homoerotika. Bil je zagotovo najprepoznavnejši glas slovenske homoerotične oziroma gejevske poezije starejše generacije in eden najplodovitejših sodelavcev zbirke Lambda, tako kot avtor, prevajalec, kot tudi kot svetovalec in velika moralna opora.
Ciril Bergles je večkrat zapisal in rekel, da z ljubeznijo ne smemo varčevati. To je tudi sam izpolnjeval – s knjigami in v življenju.
