UVODNIK
Pred leti, ko je bilo aktualno populistično nasprotovanje gradnji džamije v Ljubljani, je na Mreži, glbt-poštnem seznamu, nekdo zapisal, da gradnje džamije kot gej nikakor ne more podpreti, saj so tudi muslimani proti njegovim, gejevskim človekovim pravicam.
Na to sem se spomnil med letošnjim antifašističnim dnevom na FDV, ko sem poslušal predavanje dr. Andreje Vezovnik. Predstavila je rezultate analize diskurza o gradnji džamije v Ljubljani. Vsako njeno ugotovitev sem v glavi prevajal v priročno hitro analizo diskurza, ki ga uporabljajo nasprotniki in nasprotnice Družinskega zakonika. In bil osupel nad neverjetno podobnostjo.
Tole je hiter, zelo površen povzetek njenih ugotovitev glede diskurza o nasprotovanju gradnje džamije in mojih prevodov teh ugotovitev v kontekst razprav o Družinskem zakoniku:
Nasprotniki džamije so svarili pred islamizacijo Slovenije. Nasprotniki Družinskega zakonika pa, da bodo otroci iz istospolnih družin tudi sami postali istospolno usmerjeni – torej pred homoseksualizacijo družbe. Džamijo so opisovali kot tujek (arhitektonski in siceršnji) v slovenski družbi. Prav tako kot naj bi bili otroci »tujek« v istospolnih družinah, nekaj, kar v takšne skupnosti, ki niso vredne imena »družina«, nikakor ne sodi. Zaradi džamije naj bi propadel slovenski narod. Muslimani bodo preplaviti vse pore naše države. Tako kot bo tudi homoseksualnost privedla do konca naroda in civilizacije. (Kakopak, tudi stari Rim je propadel zaradi tega!) Nasprotniki džamije so v svoji argumentaciji uporabljali tudi zgodovinski argument: Slovenija je bila vendarle od nekdaj katoliška država in zgodovino je potrebno spoštovati. Tako kot naj bi bila tudi družina od nekdaj, skozi vso zgodovino, na tisoče in tisoče let (sic!) ekskluzivno namenjena samo heteroseksualcem. V razpravi o džamiji so nasprotniki islam reducirali na fundamentalizem. Tako kot nasprotniki Družinskega zakonika poskušajo homoseksualnost zreducirati na vprašanje aidsa in obuditi moralno paniko iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. In za piko na i še nekaj fantazmatskih potez; nacionalna identiteta Slovencev bo potrjena in dokončno zgrajena šele takrat, ko se bomo otresli vsega neslovenskega. Biti proti džamiji pravzaprav pomeni biti Slovenec. Tako kot se zdi, da naj bi nasprotniki Družinskega zakonika šele z zanikanjem pravic istospolno usmerjenih dokončno potrdili svojo pravo, naravno in edino zveličavno Heteroseksualnost, pisano z veliko začetnico.
Matrica sovraštva in izključevanja je vedno enaka. Vedno enako debilna. Temelji na ukinitvi mišljenja. In na grozljivih posledicah za tiste, ki so izključeni.
Morda je zdaj jasno, zakaj podpiram gradnjo džamije. Kot gej in kot državljan te države. Podpiram jo iz političnih razlogov. Prav tako kot je dr. Bogdan Lešnik, začetnik glbt-gibanja v Sloveniji, na okrogli mizi Liberalne akademije dejal, da zanj, perverzneža, Družinski zakonik nikakor ni zanimiv in mu ničesar ne prinaša. A ga vseeno podpira. Iz političnih razlogov.
