Diskriminacija in kriza

KOMENTAR

mojca-netTisti, ki ste komentirali nasilni napad na Cafe Open, ste opozorili praktično na vse možne pomene in razsežnosti tega nasilnega dejanja, ki zahteva obsodbo. Ni kaj dodati. Informacije o homofobnem napadu na odprti prostor dialoga in srečevanja, na prisotne v njem, na Mitjo sem spremljala od daleč, prek interneta in e-pošte iz Helsinkov. Občutja težko ubesedim. Groza in nepopisna jeza na eni strani, na drugi strani neka čudna »pomiritev«, ki jo je omogočila distanca. Kilometri razdalje so prinesli na pol resnično, kvazi zavetje. Omogočili so trenutno intimno občutje, da nisem del fašistoidne družbe, da, pa čeprav meščanka, nimam nič z mestom, kjer brutalno prekinejo literarni večer. Ne v mojem imenu. In ni me tam in nič nočem imeti s tem in sram me je, da sicer živim v takšni sredini. Razdalja mi je v tistem trenutku intimno pomenila veliko, kljub bolečini ob spremljanju vseh detajlov, kar so omogočile nove tehnologije in prizadevna ekipa Narobe.

Vzdušje na paradi je v Helsinkih, v odsotnosti predhodnega nasilja, seveda bilo drugačno. Nemisljivo je, da bi v Ljubljani veliko število udeležencev parade predstavljale istospolne družine. Parada v Helsinkih je potekala v njihovem imenu (pari na Finskem imajo pravico do posvojitve otroka). Motorizirane enote (tako nam, »vozičkarjem«, pravita kolega) so paradirale na pročelju. Vsi sicer še niso bili pripravljeni na prevažanje v teh enotah – dvomesečnik se je stiskal k prsim enega očeta, ki je z drugim hodil z roko v roki.

finska-net

Parada ponosa na Finskem 2009, foto: Aleš Drolc

Čeprav nekateri pravijo, da je skandinavska strpnost le še pregovorno resnična, da sta rasizem in diskriminacija v porastu tudi na severu, se je, vsaj tisti dan, zdelo, da ni tako. Prav tako se je zdelo nemogoče, da bi kdo napadel muzej sodobne umetnosti, kjer je razstavljal Pekka Niskanen, avtor, ki prevprašuje spolne identitete in govori o biseksualnosti. Na tokratni razstavi se je ukvarjal z vprašanjem, ali je mogoče, da se družina pojavi v javnosti brez heteroseksualne ali homoseksualne identitete in pusti svojo identiteto nedefinirano.

Porast nestrpnosti na Finskem in v Sloveniji potrjuje mednarodna raziskava s področja migracij (poteka v okviru Mirovnega inštituta). V času družbeno-ekonomske krize se nacionalni trgi dela za delavce migrante pospešeno zapirajo – zanimivo bi bilo pridobiti podatke, koliko kriza vpliva na diskriminacijo pri zaposlovanju zaradi istospolne usmerjenosti, sicer pa so raziskave že potrdile, da razkritje na delovnem mestu pogosto pripelje do nasilja, izgube službe ali izgube možnosti za napredovanje. Kolegi s Finske potrjujejo, da postaja skandinavska strpnost na področju zaposlovanja res vse bolj pregovorna. Ugotavljajo porast diskriminacije v odnosu do migrantov in njihovo izrazito segregacijo in marginalizacijo na trgu dela. Če je bila v času pred krizo nezaposlenost migrantov nekoliko nižja od nezaposlenosti »domače« delovne sile, je zdaj petkrat višja. Ugotavljajo, da so med migranti še posebej ranljive ženske. V primerjavi z moškimi ima več žensk pogodbe za skrajšani delovni čas, za določen čas; tudi pogodbe za določen čas so praviloma sklenjene za krajše obdobje.

Podobne oziroma slabše so razmere v Sloveniji. Prav delavci migranti so v času krize prvi, ki izgubijo delo oziroma ne dobijo zaposlitve, hkrati pa jim začasnost delovnih pogodb ne omogoča socialne in ekonomske varnosti. Izpostavljeni so zlorabam, izkoriščanju in kršitvam delovne zakonodaje. Vse več je tudi nesreč pri delu, zlasti v gradbeništvu.

Slovenska vlada se je na krizo odzvala z Uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev, ki vidno posega v zaposlitvene možnosti migrantov – med drugim tako, da ukinja sezonska dela v turizmu in gradbeništvu, hkrati je letos za četrtino nižja tudi kvotna postavka za zaposlovanje tujcev v primerjavi s prejšnjim letom. V praksi se dosledno izvaja tudi zahteva, da se pred izdajo delovnega dovoljenja tujemu državljanu preveri, če zares ni primerne »domače« delovne sile, kar še zmanjšuje že tako pičle možnosti migrantov za preživetje. Uredba krši načelo enakosti v več določilih. Posebej alarmantna je diskriminacija na podlagi etničnosti – uredba namreč prepoveduje zaposlovanje migrantov, ki prihajajo s Kosova.

Življenja migrantov, kot tudi drugih marginaliziranih in diskriminiranih skupin, določajo politike krožnega pogojevanja. Brez dovoljenja za delo, ni mogoče pridobiti dovoljenja za prebivanje; brez osebnega delovnega dovoljenja ni mogoče pridobiti dovoljenja za stalno prebivanje; brez dovoljenja za stalno prebivanje migranti ne morejo pridobiti državljanstva; brez osebnega delovnega dovoljenja se ne morejo prijaviti na zavodu za zaposlovanje; brez stalnega prebivališča niso vključeni v sistem zdravstvenega zavarovanja; brez državljanstva niso upravičeni do neprofitnih najemnin; brez …

Ali pa: brez izenačitve istospolnih partnerstev z raznospolnimi so glbt-parom kršene socialne pravice, brez priznanja starševskih pravic, ni pravice in dolžnosti do otroka, brez odpravljanja diskriminacije istospolnih partnerskih zvez se nadaljuje marginalizacija otrok, ki ne živijo v heteroseksualni skupnosti … Žal vse kaže, da krizne družbene razmere niso prinesle politične volje za bolj radikalne družbene spremembe, ki bi prinesle tudi izboljšanje položaja marginaliziranih skupin.

Tags from the story
Written By
More from Mojca Pajnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja