»To je prvi literarni večer v svobodni Sloveniji, ki ga čuva policija,« je na včerajšnji Noči evropske gejevske poezije v Kinoteki v Ljubljani dejal Brane Mozetič in gostom iz tujine, gejevskim pesnikom, sporočil, da se v tej čudoviti deželi lahko počutijo varne.
Noč evropske gejevske poezije, nekakšen literarni maraton, je bil prvi spremljevalni dogodek ob 25. festivalu lezbičnega in gejevskega filma, ki bo drevi odprl svoja festivalska vrata. Na literarnem večeru, ki je trajal več ur, je deset domačih in tujih gejevskih pesnikov predstavilo antologijo sodobne evropske gejevske poezije »Moral bi spet priti«. Uredil jo je Brane Mozetič, izšla pa je pri založbi Lambda točno dvajset let po prvi tovrstni antologiji v slovenščini »Drobci stekla v ustih«.
Mozetič je opravil ogromno delo, saj je v antologiji zbral 76 različnih avtorjev iz devetindvajsetih evropskih držav. Pri nastajanju antologije je sodelovalo tudi 23 prevajalcev, ki so pesmi prevedli iz dvaintridesetih jezikov. Antologija za razliko od podobnih izborov gejevske poezije, ki se praviloma osredotočajo predvsem na zahodne avtorje, razkriva tudi vitalnost gejevske poezije v vzhodni Evropi. »Zbiranje gradiva seveda ni minilo brez težav, kljub vsem političnim spremembam v zadnjih letih,« v spremni besedi piše Mozetič. »Zdi se, da so pesniki bolj zadržani na religioznem jugu, še posebej, če jim tudi jezik dopušča spolno nedoločenost, kot recimo v portugalščini. Iz drugih razlogov so neosebni morda v skandinavskih deželah, kjer je veliko pesnikov gejev, a ne pišejo gejevskih pesmi.«
Eden slednjih, Niels Frank iz Danske, je bil včeraj prisoten tudi na literarnem maratonu. Povedal je, da je sprva zavrnil sodelovanje v antologiji, češ da zavrača vsakršne etikete. »Sem pesnik, ki je hkrati slučajno tudi gej,« je dejal. A ob ponovnem povabilu je vendarle pristal na sodelovanje in v antologiji sta objavljeni dve njegovi »najbolj eksplicitni gejevski pesmi«.
S posebno nalogo sta se soočila mladi madžarski gejevski pesnik Matyas Dunajcsik in prevajalka Marjanca Mihelič. Madžarščina namreč ne pozna slovničnega spola, zato je, kot je povedal Dunajcsik, možno napisati dolge tekste brez da bi definiral spol ljudi, o katerih govoriš. Spol je potrebno razbrati iz konteksta ali opisa delov telesa, iz imen in tako naprej. »Potem so tvoje pesmi postale gejevske šele v slovenčini,« je komentiral Mozetič in Dunajcsik je preprosto odgovoril: »Da.«
Svoje pesmi so včeraj brali tudi Franco Buffoni iz Italije, Markus Hediger iz Švice, Michael Roes iz Nemčije, Lawrence Schimel iz Španije, Milan Šelj in Gregory Woods iz Velike Britanije, domača avtorja, ki sta sodelovala na Noči evropske gejevske poezije, pa sta bila Brane Mozetič in Gašper Malej.
Antologijo »Moral bi spet priti« lahko kupite v bolje založenih knjigarnah in v spletni prodajalni založbe Škuc, kjer napovedujejo tudi podobno antologijo lezbične poezije.
Za okus – ena od včeraj prebranih pesmi iz antologije “Moral bi spet priti”.
