Vlada je včeraj sprejela svoje stališče glede predloga Zakona o spremembah Zakona o registraciji istospolnih partnerskih zvez, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila SDS. Predloga ni podprla. Predlog se namreč, tako kot tudi sprejem Zakona o registraciji leta 2005, ne odziva na realne težave istospolnih parov v Sloveniji, pač pa gre za hinavsko politično igro, kjer določeni akterji želijo po desni prehiteti predlog novega Družinskega zakonika. Ta bo namreč omenjeno področje urejal celovito in sistemsko.
Zanimivo je, da je bil predlog vložen v obravnavo kljub temu, da je parlamentarna pravna služba opozorila predlagatelja, da je predlagana sprememba obstoječega 22. člena ZRIPS še vedno v nasprotju z ustavo in odločbo Ustavnega sodišča. Hkrati bi znotraj zakona prišlo do kolizije med 8. členom ZRIPS, ki govori o dedovanju le na skupnem premoženju, in novim 22. členom, ki pa določa uporabo splošnih predpisov o dedovanju – ti pa ne razlikujejo med dedovanjem posebnega in skupnega premoženja. [foto: Delo.si]
Mnenje vlade:
Vlada RS je na seji sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom.
Predlagatelji, kot prvi in temeljni cilj predloga, navajajo ureditev pravnega položaja istospolnih partnerskih skupnosti na področju dedovanja, s čemer se odpravlja neskladje 22. člena Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti z odločbo Ustavnega sodišča RS.
Ustavno sodišče RS je v zvezi s tem ugotovilo, da med ureditvama dedovanja med zakonci ter istospolnimi partnerji obstajajo bistvene, pomembne razlike, in sicer:
– če zapustnik nima otrok, deduje preživeli istospolni partner celoten delež na skupnem premoženju, medtem ko zakonec v drugem dednem redu deduje le polovico zapuščine, drugo polovico pa dedujejo zapustnikovi starši (ali na podlagi vstopne pravice njuni potomci). Zakonec, če zapustnik nima otrok, deduje vso zapuščino le v primeru, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca,
– istospolni partner, drugače kot zakonec, ne more dedovati posebnega premoženja svojega partnerja,
– istospolni partner, drugače kot zakonec, ne spada v krog nujnih dedičev in ni upravičenec do zakonskega prelegata.
Ustavno sodišče RS je naložilo Državnemu zboru RS, da ugotovljeno neskladje odpravi. Vlada RS namerava s celovito reformo družinskega prava sistemsko urediti tudi položaj istospolnih partnerskih skupnostih. Navedena reforma je v zaključni fazi, zaključena je bila javna razprava, delovno besedilo predloga Družinskega zakonika pa je tudi že dostopno na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
S predlogom Družinskega zakonika, ki ga bo vlada v skladu s svojim normativnim delovnim programom posredovala v sprejem Državnemu zboru RS, bo predlagana tudi ureditev področja skupnosti dveh partnerjev istega spola, ki po svoji vsebini sodi v področje družinskega prava, sedaj pa je urejeno z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Ta zakon je omogočil ne le registracijo istospolne partnerske skupnosti, temveč je partnerjema te skupnosti priznal tudi določene pravice in dolžnosti. Te se odražajo predvsem na premoženjskopravnem področju, saj je v skupnosti potrebno urediti vprašanja, kot so: udeležba na premoženju, pridobljenem v času trajanja takšne skupnosti in po njenem prenehanju, dolžnost preživljanja, kot tudi druge pravice ter dolžnosti.
Glede na ugotovitve ustavnega sodišča, da gre v bistvenem za enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti (registrirane istospolne skupnosti kot skupnosti med žensko in moškim), ter da razlikovanje v pravni ureditvi obeh skupnosti, vključno s pravnimi posledicami teh skupnosti, ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, bo Vlada RS v predlogu Družinskega zakonika predlagala, da se takšna skupnost v vseh elementih izenači z zakonsko zvezo. Poleg tega bo v predlogu Družinskega zakonika predlagano tudi priznavanje pravnih posledic življenjske skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenila zakonske zveze, pa ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (zunajzakonska skupnost). S takšno pravno ureditvijo se želi v celoti slediti stališču Ustavnega sodišča RS, da gre pri življenjski skupnosti dveh oseb istega spola za enake pravne in dejanske podlage skupnosti, kot to velja za zakonsko zvezo, urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
S predlagano spremembo 22. člena Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti bi se pravni položaj istospolnih partnerskih skupnosti uredil le parcialno, ne pa celovito, kot to namerava Vlada RS s predlogom Družinskega zakonika. Pri tem bo namreč v celoti upoštevano stališče Ustavnega sodišča RS, da razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti kot osebne okoliščine ni dovoljeno.
Predlagatelj v 1. členu predloga zakona predlaga, da se za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti uporabljajo splošni predpisi o dedovanju, enako kot veljajo za dedovanje med zakoncema v zakonski zvezi in partnerjema v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske. Zakon o dedovanju določa, da kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Pravila o dedovanju, ki veljajo za zakonce, se torej v skladu z Zakonom o dedovanju uporabljajo za zunajzakonske partnerje le, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med moškim in žensko, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, neveljavna.
Ker predlog zakona tega dodatnega pogoja ne vsebuje, izenačuje pravni režim dedovanja partnerjev registrirane istospolne partnerske skupnosti z režimom dedovanja zakoncev, istočasno pa tudi z režimom dedovanja (zunajzakonskih partnerjev), ki nima pravne podlage v Zakonu o dedovanju. S sprejemom takšne določbe bi prišlo do nejasnosti pravne ureditve, saj bi za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljali splošni predpisi o dedovanju, enako kot veljajo za zakonca in »partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske«, ki pa v Zakonu o dedovanju ne obstajajo.
V zvezi s predlagano določbo, da se za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti uporabljajo splošni predpisi o dedovanju, Vlada RS opozarja na posebno ureditev dedovanja v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, zaradi česar bi bilo nujno določiti enako veljavnost za dedovanje partnerjev registrirane istospolne partnerske skupnosti, kot veljajo za zakonce, tudi glede posebnih predpisov o dedovanju.
Nadalje Vlada RS ugotavlja, da Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti ureja obseg pravic in obveznosti in določa, da imata partnerja na podlagi registracije skupnosti med drugimi tudi »pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju«.
Ob predlagani spremenjeni ureditvi pa to pomeni, da bi se lahko splošni predpisi o dedovanju uporabljali le glede dedovanja na deležu skupnega premoženja, kar pa v bistvu pomeni, da se z odločbo Ustavnega sodišča ugotovljena ustavna neskladnost sploh ne odpravi.
Na podlagi navedenih argumentov, Vlada RS predloga Zakona o spremembah Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti ne podpira.
Več:
Predlog Zakona o spremembah Zakona o registraciji istospolnih partnerskih zvez >>>
